Kranjski ovnič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kranjski ovnič
Kranjski ovnič, fotografiran v Logu pri Kranjski Gori
Kranjski ovnič, fotografiran v Logu pri Kranjski Gori
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Lepidoptera (metulji)
Družina: Zygaenidae (ovniči ali ivanjščice)
Rod: Zygaena
Vrsta: Z. carniolica
Znanstveno ime
Zygaena carniolica
(Scopoli, 1763)
Sinonimi
  • Sphinx carniolica Scopoli, 1763
  • Sphinx onobrychis [Denis & Schiffermüller], 1775
  • Zyganea diniensis Herrich-Schäffer, 1852
  • Sphynx cruenta Pallas, 1773
  • Sphinx flaveola Esper, 1786
  • Sphinx hedysari Hubner, 1796
  • Sphinx virginea Muller, 1766
  • Zyganea vandarbanensis Reiss, 1938
  • Zyganea croatica Reiss, 1941
  • Zyganea sagarraiana Reiss & Tremewan, 1964
  • Zyganea piemonticola Reiss, 1941
  • Zyganea formiacola Reiss & Tremewan, 1964
  • Zyganea aspromontica Reiss, 1941
  • Zyganea media Reiss, 1918
  • Zyganea pinskica Reiss, 1941
  • Zyganea tuapsica Reiss, 1941
  • Zyganea wiedemannii Ménétriés, 1839
  • Zyganea alta Reiss, 1921
  • Zyganea amabilis Reiss, 1921
  • Zyganea achalzichensis Reiss, 1935

Kranjski ovnič (znanstveno ime Zygaena carniolica) je dnevno aktiven nočni metulj iz družine ovničev, ki živi v večjem delu Evrope, razen njenega skrajnega severa.[1]

Opis[uredi | uredi kodo]

Prek kril meri 30 do 35 mm. Vrsto je razmeroma preprosto ločiti od sorodnih ovničev po obarvanosti: ima bel »ovratnik« in bledorumeno obrobo pik na krilih, pri čemer je pika na najbolj zadenjskem delu krila v obliki polmeseca. Na zadku ima lahko rdeč obroč ali pa je cel zadek črn.[2] Živa obarvanost sporoča, da je podobno kot ostali predstavniki rodu strupen, izloča namreč cianogene glukozide, ki se ob zaužitju pretvorijo v cianovodikovo kislino.[3] Kontrastnih barv so tudi gosenice, ki prav tako vsebujejo cianogene glukozide, s črnim vzorcem na rumeni podlagi.

Ekologija[uredi | uredi kodo]

Je kserotermofilna vrsta, kar pomeni, da uspeva v toplih in suhih habitatih, najraje na ekstenzivnih travnikih z apnenčasto podlago.[2][4] Gosenice se prehranjujejo z metuljnicami, kot sta navadna turška detelja in navadna nokota, odrasle živali pa na vijoličnih cvetovih travniških rastlin, kot so njivsko grabljišče, navadni grintavec in glavinci.[4]

Kranjskega ovniča je prvi strokovno opisal Giovanni Antonio Scopoli v svojem delu Entomologia Carniolica po primerkih, ujetih na Kranjskem. Danes ga ogroža krčenje primernih habitatov zaradi intenzifikacije ali opuščanja obdelave toplih travnikov. V Nemčiji je v sklopu prizadevanj za ozaveščanje javnosti postal »žuželka leta 2008«, v Sloveniji pa je simbol Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.[5]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Zygaena (Agrumenia) carniolica (Scopoli 1763)". Fauna Europaea. Pridobljeno dne 26.3.2014. 
  2. 2,0 2,1 Chinery, Michael (1989). Collins new generation guide to the butterflies and day-flying moths of Britain and Europe. Collins. str. 157. ISBN 9780002197854. 
  3. Abivardi, Cyrus (2008). "Burnet moth biology". V Capinera, John L. Encyclopedia of entomology (2. izd.). Heidelberg: Springer Science+Business Media. str. 617–622. ISBN 978-1-4020-6242-1. 
  4. 4,0 4,1 Binzenhöfer, Birgit; Schröder, Boris; Strauss, Barbara; Biedermann, Robert; Settele, Josef (2005). "Habitat models and habitat connectivity analysis for butterflies and burnet moths – The example of Zygaena carniolica and Coenonympha arcania". Biological Conservation 126: 247–259. 
  5. "Kranjski ovnič postal žuželka leta 2008". Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije. Pridobljeno dne 26.3.2014. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]