Pojdi na vsebino

Kraji svetovne dediščine v Alžiriji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Alžirija je dom sedmih Unescovih območij svetovne dediščine.

Kraj Slika Lokacija Kriterij površina
ha
Leto vpisa Opis
Al Qal'a v Beni Hammad Alžirijaprovinca M'sila,
 Alžirija
35°48′50″N 04°47′36″E / 35.81389°N 4.79333°E / 35.81389; 4.79333
Kulturno:AlgDje
(iii)
150 ha 1980 Ruševine prve prestolnice hammadidskih emirjev, ustanovljene leta 1007 in porušene leta 1152. Mošeja, katere molilnica ima 13 hodnikov z osmimi obočnimi polami, je ena največjih v Alžiriji.[1]
Djémila Alžirijaprovinca Sétif,
 Alžirija
36°19′14″N 5°44′12″E / 36.32056°N 5.73667°E / 36.32056; 5.73667
Kulturno:AlgDje
(iii)(iv)
31 ha 1982 Djémila (prej znana kot Cuicul) je bilo rimsko mesto v goratem območju, ki je obsegalo forum, templje, bazilike, slavoloke in verske stavbe ter druge strukture, od katerih je bila vsaka prilagojena lokaciji 900 m nad morsko gladino.[2]
Kasba v Alžiru Alžirijaprovinca Algiers,
 Alžirija
36°47′00″N 3°03′37″E / 36.78333°N 3.06028°E / 36.78333; 3.06028
Kulturno:AlgKas
(ii)(v)
50 ha 1982 Kasba v Alžiru je edinstveno islamsko mesto na sredozemski obali. Vsebuje ostanke citadele, srednjeveških mošej in osmanskih palač.[3]
dolina M'Zab Alžirijaprovinca Ghardaïa,
 Alžirija
32°29′00″N 3°41′00″E / 32.48333°N 3.68333°E / 32.48333; 3.68333
Kulturno:AlgMzb
(ii)(iii)(v)
4000 ha 1982 Neokrnjen, tradicionalni človeški habitat so Ibaditi zgradili okoli pet ksour doline M'zab v 10. stoletju[4]
Tassili n'Ajjer Alžirijaprovinci Illizi in Tamanrasset,
 Alžirija
25°30′00″N 9°00′00″E / 25.50000°N 9.00000°E / 25.50000; 9.00000
Mešano:AlgTas
(i)(iii)(vii)(viii)
7.200.000 ha 1982 Ogromna planota na robu Sahare, Tassili n'Ajjer, vsebuje več kot 15.000 jamskih gravur, ki beležijo podnebne spremembe, selitve živali in razvoj človeškega življenja, ki segajo od 6000 pr. n. št. do prvih stoletij n. št. Znan je tudi po erodiranih oblikah peščenjaka.[5]
Timgad Alžirijaprovinca Batna,
 Alžirija
35°27′00″N 6°38′00″E / 35.45000°N 6.63333°E / 35.45000; 6.63333
Kulturno:AlgTim
(ii)(iii)(iv)
91 ha 1982 Timgad, ki ga je ustanovil cesar Trajan leta 100 n. št. kot vojaško kolonijo, ima ulici kardo in dekuman, ki predstavljajo tipičen primer rimskega urbanističnega načrtovanja.[6]
Tipasa Alžirijaprovinca Tipaza,
 Alžirija
36°32′00″N 2°22′00″E / 36.53333°N 2.36667°E / 36.53333; 2.36667
Kulturno:AlgTip
(iii)(iv)
52 ha 1982 Tipasa, ki je bila prej kartažansko trgovsko središče, so osvojili Rimljani in jo spremenili v vojaško oporišče. Najdišče priča tudi o paleokrščanskih in bizantinskih vplivih.[7]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Al Qal'a of Beni Hammad«. UNESCO. Pridobljeno 17. avgusta 2011.
  2. »Djémila«. UNESCO. Pridobljeno 17. avgusta 2011.
  3. »Kasbah of Algiers«. UNESCO. Pridobljeno 17. avgusta 2011.
  4. »M'zab Valley«. UNESCO. Pridobljeno 17. avgusta 2011.
  5. »Tassili n'Ajjer«. UNESCO. Pridobljeno 17. avgusta 2011.
  6. »Timgad«. UNESCO. Pridobljeno 17. avgusta 2011.
  7. »Tipaza«. UNESCO. Pridobljeno 17. avgusta 2011.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]