Kraji svetovne dediščine v Alžiriji

Alžirija je dom sedmih Unescovih območij svetovne dediščine.

Kraj	Lokacija	Kriterij	površina ha	Leto vpisa	Opis
Al Qal'a v Beni Hammad	Alžirijaprovinca M'sila, Alžirija 35°48′50″N 04°47′36″E / 35.81389°N 4.79333°E / 35.81389; 4.79333	Kulturno:AlgDje (iii)	150 ha	1980	Ruševine prve prestolnice hammadidskih emirjev, ustanovljene leta 1007 in porušene leta 1152. Mošeja, katere molilnica ima 13 hodnikov z osmimi obočnimi polami, je ena največjih v Alžiriji.^[1]
Djémila	Alžirijaprovinca Sétif, Alžirija 36°19′14″N 5°44′12″E / 36.32056°N 5.73667°E / 36.32056; 5.73667	Kulturno:AlgDje (iii)(iv)	31 ha	1982	Djémila (prej znana kot Cuicul) je bilo rimsko mesto v goratem območju, ki je obsegalo forum, templje, bazilike, slavoloke in verske stavbe ter druge strukture, od katerih je bila vsaka prilagojena lokaciji 900 m nad morsko gladino.^[2]
Kasba v Alžiru	Alžirijaprovinca Algiers, Alžirija 36°47′00″N 3°03′37″E / 36.78333°N 3.06028°E / 36.78333; 3.06028	Kulturno:AlgKas (ii)(v)	50 ha	1982	Kasba v Alžiru je edinstveno islamsko mesto na sredozemski obali. Vsebuje ostanke citadele, srednjeveških mošej in osmanskih palač.^[3]
dolina M'Zab	Alžirijaprovinca Ghardaïa, Alžirija 32°29′00″N 3°41′00″E / 32.48333°N 3.68333°E / 32.48333; 3.68333	Kulturno:AlgMzb (ii)(iii)(v)	4000 ha	1982	Neokrnjen, tradicionalni človeški habitat so Ibaditi zgradili okoli pet ksour doline M'zab v 10. stoletju^[4]
Tassili n'Ajjer	Alžirijaprovinci Illizi in Tamanrasset, Alžirija 25°30′00″N 9°00′00″E / 25.50000°N 9.00000°E / 25.50000; 9.00000	Mešano:AlgTas (i)(iii)(vii)(viii)	7.200.000 ha	1982	Ogromna planota na robu Sahare, Tassili n'Ajjer, vsebuje več kot 15.000 jamskih gravur, ki beležijo podnebne spremembe, selitve živali in razvoj človeškega življenja, ki segajo od 6000 pr. n. št. do prvih stoletij n. št. Znan je tudi po erodiranih oblikah peščenjaka.^[5]
Timgad	Alžirijaprovinca Batna, Alžirija 35°27′00″N 6°38′00″E / 35.45000°N 6.63333°E / 35.45000; 6.63333	Kulturno:AlgTim (ii)(iii)(iv)	91 ha	1982	Timgad, ki ga je ustanovil cesar Trajan leta 100 n. št. kot vojaško kolonijo, ima ulici kardo in dekuman, ki predstavljajo tipičen primer rimskega urbanističnega načrtovanja.^[6]
Tipasa	Alžirijaprovinca Tipaza, Alžirija 36°32′00″N 2°22′00″E / 36.53333°N 2.36667°E / 36.53333; 2.36667	Kulturno:AlgTip (iii)(iv)	52 ha	1982	Tipasa, ki je bila prej kartažansko trgovsko središče, so osvojili Rimljani in jo spremenili v vojaško oporišče. Najdišče priča tudi o paleokrščanskih in bizantinskih vplivih.^[7]