Konstanca Ogrska
| Konstanca Ogrska | |
|---|---|
 Kraljica Konstanca na timpanonu cistercijanske opatije Porta Coeli | |
| Kraljica žena Češke | |
| Tenure | 1199–1230 |
| Rojstvo | okoli 1180 Ogrska |
| Smrt | 6. december 1240 (stara okoli 60 let) Tišnov, Moravska |
| Pokop | Opatija Porta coeli |
| Zakonec | Otokar I. |
| Potomci | Venčeslav I. Ana Češka Agneza Češka (sveta Agneza) |
| Rodbina | Árpádovci |
| Oče | Béla III. |
| Mati | Agneza Antioška |
Konstanca Ogrska (madžarsko Konstancia Árpád, češko Konstancie Uherská) je bila druga kraljica žena češkega kralja Otokarja I.,[1] * okoli 1180, 6. december 1240, Tišnov, Moravska.
Družina[uredi | uredi kodo]
Konstanca je bila hčerka ogrskega kralja Béle III.[2] in njegove prve žene Agneze Antioške. Med njenimi starejši sorojenci so bili kralj Emerik Ogrski, Margareta Ogrska in kralj Andrej II. Ogrski.
Poroka in otroci[uredi | uredi kodo]
Otokar I. se je leta 1199 ločil od svoje prve žene Adelajde Meissenske zaradi sorodstva. Kasneje istega leta se je poročil s Konstanco,[2] s katero sta imela devet otrok.[2]
Kraljica Konstanca je v različnih dokumentih iz obdobje njenega vladanja redno omenjena kot sodonatorka s svojim možem. Zabeležene so tudi njene prošnje možu za razne donacije. Zdi se, da je mesto Boleráz prodala svojemu nečaku Béli IV. Leta 1247 je Béla IV. omenjeno mesto podelil nunam iz Trnave. Listina, s katero naj bi Konstanca podelila svobodo mestoma Břeclav in Olomuc, velja za ponaredek.[3] Ista listina podeljuje zemljišča v Ostrovanih samostanu sv. Štefana iz Hradišta. Za ponarejeno se šteje tudi njeno pismo, s katerim je naselila "častne tevtonske može" (viros honestos Theutunicos) v mestu Hodonín.
Otokar I. je umrl leta 1230. Nasledil ga je sin Venčeslav I. Konstanca je svojega moža preživela za celo desetletje.
Leta 1231 je papež Gregor IX. vzel kraljico Konstanco in zemljišča njene dote pod zaščito Svetega sedeža. Iz njegovega pisma Konstanci je razvidno, da so bili med njenimi posestmi pokrajine Břeclav (Brecyzlaviensem), Pribyslavice (Pribizlavensem), Dolni Kunice (Conowizensem), Godens (Godeninensem), Bzenec (Bisenzensem) in Budějovice (Budegewizensem).[4]
Konstanca je leta 1232 ustanovila samostan Porta Coeli pri Tišnovem in vstopila vanj kot redovnica. Umrla je v samostanu leta 1240.
Otroci[uredi | uredi kodo]
- Vratislav (ok. 1200 – pred 1209)
- Judita (ok. 1202 – 2. junij 1230), poročena z Bernhardom Spanheimom, vojvodom Koroške
- Ana (ok. 1204 – 23. junij 1265), poročena s Henrikom II. Pobožnim, vojvodom Vroclava
- Agneza, umrla verjetno v otroštvu
- Venčeslav I. Češki (ok. 1205 – 23. september 1253)
- Vladislav II. (1207 – 10. februar 1228), mejni grof Moravske
- Přemysl (1209 – 16. oktober 1239), mejni grof Moravske
- Božena (1210 – 24. oktober 1281)
- Agneza (20. januar 1211 – 6. marec 1282), opatinja frančiškanskih redovnic klaris v Pragi
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Sara Ritchey. Holy Matter: Changing Perceptions of the Material World in Late Medieval Christianity. Cornell University Press, 2014. str. 101.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Earenfight 2013, str. 175.
- ↑ »Women's Biography: Constance of Hungary«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. decembra 2016. Pridobljeno 21. avgusta 2008.
- ↑ »1231 Letter from Gregory IX to Constance of hungary«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. septembra 2014. Pridobljeno 21. avgusta 2008.
Konstanca Ogrska Rojen: 1180 ? Umrl: 6. december 1240
| ||
| Nazivi za člane kraljevske družine | ||
|---|---|---|
| Nezasedeno Zadnji nosilec naziva Adelajda Meissenska
|
Kraljica žena Češke 1199–1230 |
Naslednik: Kunigunda Hohenstaufenska |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
