Pojdi na vsebino

Utesnitveni sindrom v muskulofascialni loži

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Kompartment sindrom)
Utesnitveni sindrom v muskulofascialni loži
Sopomenkekompartmentalni sindrom
Slika okončine po kirurškem posegu zaradi utesnitvenega sindroma
Specialnosturgentna medicina uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10M62.2, T79.6
MKB-9729.7, 958.9
DiseasesDB3028
MedlinePlus001224
eMedicineemerg/739
MeSHD003161

Utesnitveni sindrom v muskulofascialni loži (tudi kompartmentalni sindrom, angl. compartment syndrome) je otekanje mišic v zaprtem prostoru muskulofascialne lože oziroma mišičnega kompartmenta (katerega od prostorov na udih, omejenega z mišičnimi ovojnicami in izpolnjenega z mišicami, žilami in živci), ki vodi v ishemično okvaro mišic.[1] Zaradi povečanega tlaka v prizadeti muskulofascialni loži je motena prekrvitev tkiva.[2][3] Najpogosteje je prizadeta roka ali noga.[4]

V osnovi lahko utesnitvene sindrome delimo na primarne in sekundarne ter akutne in kronične. Pri primarnem utesnitvenem sindromu poteka patološki proces znotraj lože, pri sekundarni obliki pa pride do patološkega procesa oziroma poškodbe zunaj nje.[5] Akutni utesnitveni sindrom se lahko kaže z močnimi bolečinami, slabo tipnim pulzom, oteženo gibljivostjo, odrevenelostjo in bledostjo prizadetega uda.[6] Običajno ima dramatično klinično sliko, pri kateri sta nujna hitra prepoznava in pravočasno ukrepanje.[5] Najpogosteje je posledica poškodbe, kot sta zlom kosti ali zmečkanina.[4] Pojavi se lahko tudi obdobju ishemije tkiva, ko se je prekrvitev že povrnila.[7] Manj pogosto so lahko vzroki tudi žilni, iatrogeni ali mehkotkivni.[5] Diagnoza na splošno temelji na izraženih simptomih.[6] Akutni utesnitveni sindrom se zdravi kirurško, s pravočasno izvedeno fasciotomijo, torej prerezanjem mišične ovojnice.[6] Če prizadet del telesa ni deležen zdravljenja v roku šestih ur, lahko nastopijo trajne poškodbe mišičja ali živcev.[6] Nezdravljeni akutni utesnitveni sindrom podlakta lahko vodi v volkmannovo kontrakturo.[8]

Pri kroničnem utesnitvenem sindromu se bolečina običajno pojavi po obremenitvi, spremlja jo lahko odrevenelost. Po počitku simptomi praviloma prenehajo. Bolečino povzročijo dejavnosti, kot sta kolesarjenje in tek.[9] Najpogosteje, v 95 % primerov, prizadene golen.[10] Navadno ne povzroča trajnih poškodb. Podobne simptome povzročata zlom kosti zaradi preobremenitve in tendinitis. Pogosto specifično zdravljenje ni potrebno.[5] Lahko se uporabi fizikalna terapija, če pa je ta neuspešna, pa je lahko potreben kirurški poseg.[9]

Akutni utesnitveni sindrom se pojavi pri okoli 3 % posameznikov, ki so utrpeli zlom srednje tretjine podlakta.[11] Pogostnost pri zlomih drugih kosti in kronične oblike utesnitvenega sindroma ni znana.[11][12] Pogosteje se pojavlja pri mlajših od 35 let in pri moških.[4] Prvi ga je opisal Richard von Volkmann leta 1881.[6]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?dictionaries=95&query=sindrom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 8. 2017.
  2. ↑ »Compartment Syndrome - National Library of Medicine«. PubMed Health. Pridobljeno 25. julija 2017.
  3. ↑ Peitzman, Andrew B.; Rhodes, Michael; Schwab, C. William (2008). The Trauma Manual: Trauma and Acute Care Surgery (v angleščini). Lippincott Williams & Wilkins. str. 349. ISBN 9780781762755.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Ferri, Fred F. (2017). Ferri's Clinical Advisor 2018 E-Book: 5 Books in 1 (v angleščini). Elsevier Health Sciences. str. 317. ISBN 9780323529570.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 Ahčan U., Gradišek B., Sluga B., Smrke D. (2014). Kompartment sindrom. Medicinski razgledi, letnik 53, številka 3, str. 379-397.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Donaldson, J; Haddad, B; Khan, WS (2014). »The pathophysiology, diagnosis and current management of acute compartment syndrome«. The open orthopaedics journal. 8: 185–93. doi:10.2174/1874325001408010185. PMID 25067973.
  7. ↑ Schmidt, AH (Julij 2016). »Acute Compartment Syndrome«. The Orthopedic clinics of North America. 47 (3): 517–25. doi:10.1016/j.ocl.2016.02.001. PMID 27241376.
  8. ↑ El-Darouti, Mohammad Ali (2013). Challenging Cases in Dermatology (v angleščini). Springer Science & Business Media. str. 145. ISBN 9781447142492.
  9. ↑ 9,0 9,1 »Compartment Syndrome-OrthoInfo - AAOS«. www.orthoinfo.org. Oktober 2009. Pridobljeno 29. julija 2017.
  10. ↑ Frangež I., Hari, A., Smrke D., Topolovec M. (2010). Kronični poobremenitveni utesnitveni sindrom. Medicinski razgledi, letnik 49, številka 3, str. 317-323.
  11. ↑ 11,0 11,1 Bucholz, Robert W. (2012). Rockwood and Green's Fractures in Adults: Two Volumes Plus Integrated Content Website (Rockwood, Green, and Wilkins' Fractures) (v angleščini). Lippincott Williams & Wilkins. str. 691. ISBN 9781451161441.
  12. ↑ Miller, Mark D.; Wiesel, Sam W. (2012). Operative Techniques in Sports Medicine Surgery (v angleščini). Lippincott Williams & Wilkins. str. 437. ISBN 9781451124903.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Utesnitveni_sindrom_v_muskulofascialni_loži&oldid=6277006«