Knjižnica Bena Zupančiča Postojna

Knjižnica Bena Zupančiča Postojna je osrednja splošna knjižnica s sedežem na Trgu padlih borcev 5 (Postojna).

Zgodovina knjižnice Bena Zupančiča Postojna

Zametki knjižnice v Postojni segajo že v 19. stoletje, ko so leta 1868 ustanovili postojnsko čitalnico. Ker so začeli opažati, da v čitalnico prihaja vedno manj bralcev, čeprav so imeli na razpolago veliko dnevnikov in drugih revij, so sklenili ustanoviti še knjižnico. Namen tega je bil, da bi imeli možnost izobraževanja vsi sloji prebivalstva. Zato leta 1905 ustanovijo Ljudsko knjižnico. Največ zaslug za ustanovitev knjižnice je imel Josip Kraigher njen prvi knjižničar (knjige je hranil in prenašal kar v sodih) ter posamezniki, ki so odstopili nekaj svojih knjig zato, da bi bila knjižnica z njimi čim bolj založena.

Knjižnica je delovala v Majlontu, pri Francu Bizjaku, kateri je prostore zanjo tudi sam uredil in sicer sta bila dva prostora v enem so bile police s knjigami v drugem pa je bila čitalnica. Knjižnica je bila vedno dobro obiskana in se je dobro razvijala. Leta 1911 se je združila s Čitalnico v Ljudsko knjižnico in čitalnico Postojna.

Med prvo svetovno vojno se je razvoj knjižnice ustavil, obisk je bil zelo majhen, vendar je bilo še vedno boljše kot po vojni, ko je Postojno okupirala italijanska vojska, ki je načrtno uničevala vse kar je služilo izobrazbi naroda, tudi slovenske knjige. Na srečo so veliko knjig ljudje poskrili pred Italijani in si jih med seboj še vedno na skrivaj izposojali. To je bilo leta 1928, ko je Ljudska knjižnica in čitalnica Postojna prenehala s svojim delovanjem.

Namesto slovenskih knjižnic so nastajale fašistične. V Postojni so tako ustanovili dve, kjer so imeli okrog 200 knjig.

Leta 1945 so začeli naši ljudje v knjižnice vračati knjige, ki so jih imeli skrite po kleteh. Tako so leta 1948 v Postojni ustanovili Študijsko knjižnico, ki se je leta 1957 združila z Ljudsko knjižnico pod imenom Mestna knjižnica Postojna. Leta 1965 se ji je pridružila enota v Pivki, leta 1978 enota v Prestranku in leta 1979 še enota Potujoča knjižnica.

Leta 1967 je Mestna knjižnica dobila nove prostore, ki so bili funkcionalni, na novo opremljeni, pa tudi lokacijsko je bila bolj ustrezna, saj se je sedaj knjižnica nahajala v središču mesta in v neposredni bližini gimnazije. Takrat so knjižničarji preuredili knjižnico na prost pristop po mednarodni univerzalni decimalni klasifikaciji.

Leta 1981 se je Mestna knjižnica Postojna preimenovala v Knjižnico Bena Zupančiča Postojna in ima tako ime še danes. V teh letih je izposoja knjižničnega gradiva zelo hitro naraščala in bila visoko nad slovenskim povprečjem. Knjižnica je glede na število bralcev in izposojeno gradivo na občana zavzemala drugo mesto v Sloveniji, takoj za Ljubljano-Center.

Drugi bibliobus, ki je bil veliko večji od prvega, so kupili v letu 1987. V istem letu se je tudi povečalo število knjižničarjev, predvsem za opravljanje matične dejavnosti in posebej za zbiranje domoznanskega gradiva.

Med vojno za Slovenijo je leta 1991 prenehala delovati enota v Pivki, ki so jo zopet odprli leta 1994 in sicer v novih prostorih kulturno-trgovskega centra Pivka.

Z računalniško izposojo so začeli v letu 1993 in se leta 1997 tudi uspešno vključili v računalniško podprto vzajemno bazo slovenskih knjižnic, Cobiss. V istem letu je enota Prestranek pridobila nove prostore in doživela celotno prenovo.

Ker je postal bibliobus premajhen in zastarel so leta 1999 kupili tretji bibliobus, ki še danes vozi po okoliških cestah. Čez dve leti je tudi bibliobus prešel na računalniško izposojo in računalniški katalog. Tega leta so v matični knjižnici v Postojni uvedli E-točko v kateri sta bila dva računalnika do katerih je imel pristop vsak obiskovalec knjižniceZadali so si tudi nalogo, da z računalniki opremijo vse prostore, tudi bibliobus. To jim je uspelo leta 2004.

Knjižnica Bena Zupančiča Postojna danes predstavlja v Postojni pomemben kulturno-informacijski center. V knjižnici prirejajo tudi stalne razstave in druge kulturne dogodke. Omogoča tudi dostop do pomembnega gradiva iz zgodovine Postojne in okolice v svojem domoznanskem oddelku. V knjižnici je povsod uveljavljen prost pristop, razen v domoznanskem oddelku. Čeprav je veliko knjig zaradi prostorske stiske tudi v skladišču. Število knjižničnega gradiva je v letu 2004 že preseglo 108.000 enot. Ob tem nudijo tudi vse referalne informacije iz računalniških baz podatkov knjižničnega fonda institucij, vključenih v sistem Cobiss – Kooperativni online bibliografski sistem in servisi in medknjižnično izposojo.

Bibliobus je opremljen z vsemi modernimi dodatki kot so: računalnik za zaposlene, računalnik za uporabnike in ima kar 62 postajališč, ki se nahajajo na območju občin Postojna in Pivka, eno izmed njih je tudi v samem mestu Postojna in sicer zraven Doma za ostarele, kar je seveda zelo v pomoč starejšim občanom.

Ob vsem tem pa se knjižnica sooča z velikimi prostorskimi problemi. Vendar naj bi se to v prihodnjih letih izboljšalo, saj jim je občina že zagotovila nove prostore za osrednjo knjižnico v Postojni. Potrebno je le še nekaj volje in finančnih sredstev za dokončanje projekta.

---

Viri

1. Burger, M.: Začetki knjižničarstva v naši občini. - Ljudje in kraji ob Pivki, 1. del. Postojna 1975, str. 302-303.

2. Berčič, B.: Povojnih trideset let knjižničarstva na Slovenskem. - Knjižnica 19/1975, št.1/4, str. 1-10.

3. Fatur, S.: Pivka med obema vojnama. - Ljudje in kraji ob Pivki, 1. del. Postojna 1975, str. 208-245.

4. Vilhar, S.: Prerez zgodovine slovenskih knjižnic in knjižničarstva na Primorskem. Koper 1961, str. 8-13.

5. Gornik-Baraga, T.: Stanje in razvoj knjižničarske mreže na Postojnskem – diplomska naloga, Ljubljana 1990: Pedagoška akademija, str. 8-25.

6. Štok, N.: Mreža splošnoizobraževalnih knjižnic v občini Postojna – diplomska naloga, Ljubljana 1982: Pedagoška akademija, str. 9-19.

7. Zbornik 100 let Knjižnice Bena Zupančiča Postojna 1905 – 2005, Postojna 2005.

8. Spletna stran Knjižnice Bena Zupančiča Postojna [1] 2 Ljubljana, 2.11.2006

Ima dislocirane enote: Pivka, Prestranek in potujoča knjižnica.

Glej tudi

• seznam splošnih knjižnic v Sloveniji

Zunanje povezave

• Uradna spletna stran