Kmerščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kmerščina
Kamboščina
ភាសាខ្មែរ / ខេមរភាសា
Phéasa Khmêr / Khémôrôphéasa
Phéasa Khmêr ("Kmerščina") v kmerski pisavi
Izgovarjava[pʰiəsaː kʰmae]
[kʰeːmarapʰiəsaː]
Materni jezik
EtničnostKmeri
Govorimaterinščina: 17.000.000 milijona (2019)e27
drugi jezik: 1.000.000 milijon (ni datirano)
avstroazijatski
  • Kmerščina
Zgodnejše oblike
Pisava
Uradni status
Uradni jezik
 Kambodža
Priznani manjšinski
jezik
Jezikovne oznake
ISO 639-1km
ISO 639-2khm osrednja kmerščina
ISO 639-3Oba:
khm – Khmer
kxm – severna kmerščina
Glottologkhme1253  Khmeric
cent1989  osrednja kmerščina
Linguasphere46-FBA-a
{{{mapalt2}}}
  Kmerščina

Kmerščina (ខ្មែរ, izgovorjava [kʰmae]) je avstroazijski jeziki,[1] ki ga govorijo Kmeri ter tudi uradni in državni jezik Kambodže. Na kmerščino sta preko hinduizma in budizma močno vplivala sanskrt in pali, zlasti v kraljevskih in verskih registrih. Je tudi najstarejši zapisani in najzgodnejši pisni jezik kmerske družine,[2] starejši od monščine in vietnamščine, saj je bila stara kmerščina jezik cesarstev Čenla, Angkor in domnevno tudi njihove zgodnejše predhodnice, države Funan.

Velika večina kmerskih govorcev govori srednjo kmerščino, narečje Osrednje ravnice, kjer živi največ Kmerov. V odročnih predelih Kambodže obstajajo regionalni dialekti, ki pa veljajo za različice osrednjega kmerskega narečja. Dve izjemi sta govor glavnega mesta Phnom Penh in govor Kmerov Khe v provinci Stung Treng, ki se dovolj razlikujeta od osrednjega kmerskega govora, da ju štejemo za ločeni narečji kmerščine.[3][4][5]

Zunaj Kambodže obstajajo še tri različna narečja, ki jih etnični Kmeri govorijo na območjih, nekdanjega kmerskega imperija. Severno kmerščino govori več kot milijon Kmerov v južnih regijah severovzhodne Tajske, nekateri jezikoslovci pa ga obravnavajo kot ločen jezik.[6][7] Kmer Krom ali južna kmerščina je prvi jezik Kmerov v Vietnamu, medtem ko Kmeri, ki živijo v odročnih Cardamomskem gorovju govorijo zelo konservativno narečje z značilnostimi srednje kmerščine.[8]

Kmerščina je predvsem analitični in izolacijski jezik, saj ne pozna pregibanja in končnic, za označevanje slovničnih razmerij pa se uporabljajo pomožne besede.[9] Splošni besedni red je osebek-povedek-predmet, prislovna določila pa sledijo besedi, ki jo modificirajo. Vrstni pridevniki se v primeru štetja pojavljajo za številkami, čeprav ne vedno tako dosledno kot v npr. kitajščini. V govorjeni kmerščini je pogosta skladnja tema-komentar, pri čemer družbeni odnosi med sogovorniki določajo ustrezno besedišče.[10]

Kmerščina v nasprotju s sosednjimi jeziki, kot so burmanščina, tajščina, laoščina in vietnamščina, ni tonski jezik. Besede se naglašujejo na zadnjem zlogu,[11] zato veliko besed ustreza tipičnemu mon-kmerskemu vzorcu naglašenega zloga, pred katerim je manjši zlog. Jezik se zapisuje v kmerski pisavi abugidi, ki vsaj od 7. stoletja izhaja iz pisave brahmi prek južnoindijske pisave palava.[12] Oblika in uporaba pisave sta se skozi stoletja razvijali; med sodobne značilnosti spadajo tudi indeksirani soglasniki, ki se uporabljajo za pisanje grozdov, in delitev soglasnikov na dve skupini z različnimi pripadajočimi samoglasniki.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Diffloth, Gerard & Zide, Norman. Austroasiatic Languages Arhivirano 2012-04-25 na Wayback Machine..
  2. David A. Smyth, Judith Margaret Jacob (1993). Cambodian Linguistics, Literature and History: Collected Articles. Routledge (UK). ISBN 978-0-7286-0218-2.
  3. Sidwell, Paul (2006). »Khmer/Cambodian«. Mon-Khmer.com. Australian National University. Arhivirano iz prvotnega spletišča (lecture) dne 19. januarja 2011. Pridobljeno 6. februarja 2016.
  4. Nancy Joan Smith-Hefner (1999). Khmer American: Identity and Moral Education in a Diasporic Community. University of California. ISBN 978-0-520-21349-4.
  5. Wayland, Ratree; Jongman, Allard (2003). »Acoustic correlates of breathy and clear vowels: the case of Khmer« (PDF). Journal of Phonetics. 31 (2): 181–201. doi:10.1016/s0095-4470(02)00086-4. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 6. februarja 2016.
  6. Thomas, David (1990). »On the 'language' status of Northern Khmer«. JLC. 9 (1): 98–106.
  7. Phonetic variation of final trill and final palatals in Khmer dialects of Thailand Suwilai, Premsrirat; Mahidol University; Mon-Khmer Studies 24:1–26; pg 1
  8. Ferlus, Michel (1992). »Essai de phonétique historique du khmer (du milieu du premier millénaire de notre ère à l'époque actuelle)«. Mon–Khmer Studies. 2 (6): 7–28.
  9. David A. Smyth (1995). Colloquial Cambodian: A Complete Language Course. Routledge (UK). ISBN 978-0-415-10006-9.
  10. Huffman, Franklin. 1967. An outline of Cambodian Grammar. PhD thesis, Cornell University.
  11. Schiller, Eric (1994). »Khmer Nominalizing and Causitivizing Infixes« (PDF). University of Chicago. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 4. decembra 2008.
  12. »Khmer Alphabet at Omniglot.com«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februarja 2012. Pridobljeno 13. februarja 2007.