Kitajsko-tibetanski jeziki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kitajsko-tibetanski jeziki
Trans-himalajski
Geografska
porazdelitev
Severovzhodna Azija, Vzhodna Azija, Jugovzhodna Azija, Južna Azija, Srednja Azija
Lingvistična klasifikacijaEna izmed glavnih jezikovnih družin na svetu
PrajezikKitajsko -tibetanski jeziki
Podrazdelitve
ISO 639-2 / 5sit
Linguasphere79- (phylozone)
Glottologsino1245
Major Sino-Tibetan groups.png
Glavne jezikovne skupine kitajsko -tibetanske družine jezikov:

  drugi

Izraz kitajsko-tibetanski jeziki (tudi sino-tibetanski jeziki) označuje jezike iz družine več kot 400 jezikov, ki so po številu govorcev na drugem mestu za indo-evropskimi.[1] Kitajsko-tibetanski jeziki z največjim številom govorcev so kitajščina (1,3 milijarde), burmanščina (33 milijonov) in tibetanski jeziki (6 milijonov). Druge jezike iz te jezikovne družine govorijo v območju Himalaje, Jugovzhodnega azijskega masiva in na vzhodnem koncu Tibetanske planote. Večino sestavljajo manjše jezikovne skupnosti v odročnih hribovitih območjih in so relativno slabo dokumentirani.

Klasifikacija jezikov kitajsko-tibetanske družine[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Handel (2008), str. 422.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]