Pojdi na vsebino

Kartuša

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Staroegipčanska kartuša faraona Tutmoza III., Karnak, Egipt
Fragment stele s kartušami Ehnatona, Nefretete in Atona, Amarna, osemnajsta dinastija; The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London

Kartuša je pokončen oval z ravno črto pod njim, ki je v egipčanski hieroglifski pisavi označeval faraonovo ime. Tako označevanje se je začelo na začetku četrte dinastije med vladavino faraona Sneferuja. Ponekje so kartuše napisane tudi vodoravno. V takih zapisih je vodoravna črta napisana pokončno na levi strani ovala.[1] V egipčanščini se je kartuša imenovala šenu in je bila v bistvu raztegnjen obroč šen − stilizirana zanka vrvi. V obdobju demotske pisave so se kartuše pisale kot oklepaji s pokončno črto.

Od petih kraljevskih imen sta se v kartuši pisali faraonovo prestolno ime (prenomen) in rojstno ime (nomen).[2]

V kartuši so se sprva pisala samo imena faraonov. Oval okoli imena je bil simbolična zaščita pred zlimi duhovi v zemeljskem in posmrtnem življenju. Kasneje je kartuša postala simbol zaščite pred zlom.[3] Stari Egipčani so verjeli, da tisti, katerega ime je zapisano v kartuši, po smrti ne bo izginil. To vlogo so imele kartuše na krstah in sarkofagih.[4]

Včasih so se v grobove polagali tudi amuleti s kartušami z imeni faraonov. Tovrstni pridatki so arheologom pogosto olajšali datiranje groba in njegove vsebine.[5] V nekaterih obdobjih egipčanske zgodovine so se izogibali pisanja amuletov z imeni, ker so se bali, da bodo prišli v roke nekomu, ki bo dobil oblast nad nosilcem imena.[6]

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Izraz kartuša so prvi uporabili Napoleonovi vojaki, ki so opazili, da se simbol pogosto ponavlja na faraonskih ruševinah in so v njem videli podobnost s podolgovatim zavitkom smodnika za svoje strelno orožje (francosko cartouche).[7]

Hieroglifa kartuša in polovična kartuša

[uredi | uredi kodo]

Na kamnu iz Rosette se hieroglif kartuša na Gardinerjevem seznamu hieroglifov, označen z V10, uporablja za besedo ime (egipčansko rn).[8] Hieroglif polovična kartuša se je na Gardinerjevem seznamu hieroglifov, označenem z V11, v egipčanščini uporabljal za besede, ki so pomenile rezati, deliti ali ločiti. Kartuše z imeni faraonov na kamnu iz Rosette so Jeanu-Françoisu Champollionu omogočile dešifriranje hieroglifov.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Free Art Lessons From Artyfactory. Pridobljeno 12. februarja 2013.
  2. Allen, James Peter: Middle Egyptian: An Introduction to the Language and Culture of Hieroglyphs, Cambridge University Press 2000, str. 65.
  3. Ancient Egyptian Cartouche, Duchesne District, Pridobljeno 12. februarja 2013.
  4. Cartouche, Ancient Egypt for Kids. Pridobljeno 12. februarja 2013.
  5. Thomas Eric Peet, William Leonard Stevenson Loat: The Cemeteries of Abydos. Part 3. 1912–1913, Adamant Media Corporation, ISBN 1-4021-5715-0, str. 23.
  6. Alfred Wiedemann: Religion of the Ancient Egyptians, Adamant Media Corporation 2001, ISBN 1-4021-9366-1, str. 293-295.
  7. White, Jon Manchip: Everyday Life in Ancient Egypt, Courier Dover 2002, str. 175.
  8. Budge (1929, 1989): The Rosetta Stone, str. 124-169.
  • E.A. Wallis Budge (1929): The Rosetta Stone, Dover Publications, Dover edition, 1989, ISBN 0-486-26163-8.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • »Cartouches« (PDF) (v arabščini). Egypt State Information Service. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF, 8.87 MB) dne 15. junija 2011. Pridobljeno 27. julija 2010.