Karen Kamensek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Karen Kamensek
Portret
Rojstvo2. januar 1970({{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (54 let)
Chicago
Državljanstvo ZDA
Poklicdirigentka, glasbeni direktor
Spletna stran
karenkamensek.com

Karen Kamensek, ameriška dirigentka, * 2. januar 1970, Chicago.

Je ameriška orkestrska in operna dirigentka. Ima slovenske korenine, njeni starši so iz Kamnice pri Mariboru.[1] Leta 2022 prejela grammyja za najboljši posnetek novih opernih produkcij.[1]

Diplomirala je iz orkestrskega dirigiranja in klavirja na Jacobs School of Music Univerze v Indiani.[2] Med letoma 2000 in 2002 je bila prva kapelnica Volksoper Wien. Med letoma 2003 in 2006 je bila generalna glasbena direktorica (Generalmusikdirektorin) Theater Freiburg, prva dirigentka v zgodovini Freiburga. Med letoma 2007 in 2008 je delala kot začasna glasbena direktorica v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, od 2008 do 2011 pa kot glasbena direktorica v Staatsoper Hamburg [3] Leta 2011 je bila imenovana za generalno glasbeno direktorico in glavno dirigentko Staatsoper Hannover kot prva dirigentka, ki je zasedla ta položaja v Hannovru. Leta 2015[4] se je odpovedala nazivu generalne glasbene direktorice in ostala glavna dirigentka do leta 2016.[5][6][7]

Kamenškova je kot dirigentka debitirala v Angleški narodni operi (ENO) marca 2016 z opero Ehnaton Philipa Glassa.[8][9][10] Kamenškova je pogosto sodelovala s Glassom [11] in je leta 2005 dirigirala snemanje Orange Mountain Music skladateljeve opere Les Enfants terribles.[12] Leta 2017 je imela Kamenškova svoj debitantski koncert na The Proms s komornim orkestrom Britten Sinfonia iz Cambridga, kjer je dirigirala prvo izvedbo v živo celotne glasbe albuma Passages Philipa Glassa in Ravija Shankarja, s Shankarjevo hčerko Anoushko Shankar kot solistko.[13] V ENO se je vrnila zaradi njihove oživitve Glassove Satyagrahe leta 2018. [14]

Novembra 2019 je Kamenškova debitirala kot dirigentka v newyorški Metropolitanski operi z Ehnatonom.[15] 23. novembra 2019 je dirigirala izvedbo Metropolitanska opera v živo HD in kinemoatografski prenos Ehnatona[2] kot druga ženska dirigentka v zgodovini serije Metropolitanska opera v živo HD. Za posnetek Ehnatona je leta 2022 prejela grammyja za najboljši operni posnetek.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 »Ameriška dirigentka slovenskih korenin je postala grammyjevka«. RTVSLO.si. Pridobljeno 5. aprila 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 Office of Entrepreneurship and Career Development (25. marec 2020). »Karen Kamensek: March Entrepreneur of the Month«. Indiana University Bloomington, JSoM: Entrepreneurship & Career Development - Resources to Take Charge of Your Future. Pridobljeno 7. julija 2020.
  3. ↑ Neumann, Carolin (2 February 2011). "Karen Kamensek, Dirigentin: "Eine Frauenquote in der Musik? Unmöglich!"". Der Spiegel. Retrieved 16 December 2015. (nemško)
  4. ↑ Arndt, Stefan (19 March 2014). "Kamensek verlässt Hannover" Arhivirano 2021-10-27 na Wayback Machine.. Hannoversche Allgemeine Zeitung. Retrieved 16 December 2015. (nemško)
  5. ↑ Peters, Von Helmut (5. januar 2009). »Die Frau an ihrer Seite« (v nemščini). Die Welt. Pridobljeno 12. decembra 2015.
  6. ↑ »Karrieresprung: Karen Kamensek geht nach Hannover« (v nemščini). Hamburger Abendblatt. 2. marec 2010. Pridobljeno 12. decembra 2015.
  7. ↑ Brown, Emily Freeman (2015). "Kamensek, Karen". A Dictionary for the Modern Conductor, p. 175. Scarecrow Press. ISBN 0810884011
  8. ↑ Alexandra Coghlan (5. marec 2016). »Akhnaten, English National Opera«. The Arts Desk. Pridobljeno 7. julija 2020.
  9. ↑ Andrew Clements (6. marec 2016). »Akhnaten review – a gloriously coloured eye-catching affair«. The Guardian. Pridobljeno 7. julija 2020.
  10. ↑ George Hall (Marec 2016). »Akhnaten, London, English National Opera, 3/4/16«. Opera News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2020. Pridobljeno 7. julija 2020.
  11. ↑ Anna Kisselgoff (22. november 1996). »A Fusion Inspired By Cocteau«. The New York Times. Pridobljeno 12. decembra 2015.
  12. ↑ Løkkegaard, Anne Marie (13 February 2007). "En kvinde med taktstokken". Berlingske. Retrieved 16 December 2015. (dansko)
  13. ↑ Frances Wilson (16. avgust 2017). »Prom 41: East meets West in Glass/Shankar Passages«. Bachtrack. Pridobljeno 7. julija 2020.
  14. ↑ Erica Jeal (7. februar 2018). »Satyagraha review – a masterclass in suggestion and imagination«. The Guardian. Pridobljeno 7. julija 2020.
  15. ↑ Anthony Tommasini (10. november 2019). »Review: 'Akhnaten' Puts You on Philip Glass Time«. The New York Times. Pridobljeno 7. julija 2020.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Karen_Kamensek&oldid=6058546«