Pojdi na vsebino

Kalin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kalin
Samec
Samica
Oglašanje
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Passeriformes (pevci)
Družina: Fringillidae (ščinkavci)
Poddružina: Carduelinae
Rod: Pyrrhula
Vrsta:
P. pyrrhula
Dvočlensko ime
Pyrrhula pyrrhula
(Linnaeus, 1758)
Območje razširjenosti P. pyrrhula
  Gnezdenje
  Stalno
  Ne-gnezdenje
Sinonimi

Loxia pyrrhula Linnaeus, 1758

Kalin (znanstveno ime Pyrrhula pyrrhula, tudi evrazijski kalin) je srednje velika ptica, ki je razširjena po Evropi in predelih Azije z zmernim podnebjem. Živi v mešanih gozdovih, prehranjuje pa se s semeni in popki.

Glave in peruti te ptice so črna, hrbet siv, trebuh in prsa pa so živo rdeče-oranžne barve. Pogosto se, predvsem pozimi, zadržuje v bližini naselij, kjer išče hrano. Takrat ga lahko opazujemo tudi v ptičjih hranilnicah, od koder zaradi svoje velikosti pogosto prežene manjše ptičje vrste.

Gnezdi zgodaj spomladi, samica pa v gnezdo izleže od 4 do 7 jajc.

Taksonomija in sistematika

[uredi | uredi kodo]
Samec podvrste griseiventris na gori Haku na Japonskem, ki ima v perju precej več sive barve v primerjavi z nominantno podvrsto.

Prvi je uradno opisal kalinaLinnaeus v 10. izdaji svojega dela Systema Naturae z dvočlenskim imenom Loxia pyrrhula.[2][3] Danes ga uvrščamo v rod Pyrrhula, ki ga je leta 1760 uvedel francoski zoolog Mathurin Jacques Brisson.[4][5] Latinska beseda pyrrhula izvira iz grške πυρρός, ki pomeni ptico ognjene barve, o kateri je pisal že Aristotel kot 'ptica, ki se hrani s črvi'.[6] Latinsko ime pyrrhula za kalina je že leta 1555 uporabil švicarski naravoslovec Conrad Gessner v svojem delu Historiae animalium.[7]

Podvrste

[uredi | uredi kodo]

Priznanih je deset podvrst:[5]

  • P. p. pileata MacGillivray, W, 1837 – Britansko otočje
  • P. p. pyrrhula (Linnaeus, 1758) – severna, južna, osrednja in vzhodna Evropa do osrednje Sibirije
  • P. p. europaea Vieillot, 1816 – Zahodna Evropa
  • P. p. iberiae Voous, 1951 – jugozahodna Francija, severni Iberski polotok
  • P. p. rossikowi Derjugin & Bianchi, 1900 – severovzhodna Turčija in Kavkaz
  • P. p. cineracea Cabanis, 1872 – od zahodne Sibirije in severovzhodnega Kazahstana do vzhodne Sibirije in severovzhodne Kitajske
  • P. p. caspica Witherby, 1908 – Azerbajdžan in severni Iran
  • P. p. cassinii Baird, SF, 1869 – vzhodna Sibirija
  • P. p. griseiventris Lafresnaye, 1841 – Kurilski otoki in severna Japonska
  • P. p. rosacea Seebohm, 1882 – Sahalin (otok severno od Japonske)

Azorski kalin (P. murina), ki je bil prej obravnavan kot podvrsta evrazijskega kalina, je zdaj priznan kot ločena vrsta.[8][5]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. BirdLife International (2018). »Pyrrhula pyrrhula«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2018: e.T22720671A132141969. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22720671A132141969.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
  2. Paynter, Raymond A. Jnr., ur. (1968). Check-list of birds of the world, Volume 14. Zv. 14. Cambridge, Massachusetts: Museum of Comparative Zoology. str. 296.
  3. Linnaeus, C. (1758). Systema Naturæ per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis, Volume 1 (v latinščini). Zv. v.1 (10th izd.). Holmiae:Laurentii Salvii. str. 171–172.
  4. Brissons, M.J. (1760). Ornithologie, Volume 1. Zv. 1. Paris: Chez C.J.-B. Bauche. str. 36.
  5. 1 2 3 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Januar 2021). »Finches, euphonias«. IOC World Bird List Version 11.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 10. julija 2021.
  6. Jobling, James A. (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 327. ISBN 978-1-4081-2501-4.
  7. Gesner, Conrad (1555). Historiæ animalium liber III qui est de auium natura. Adiecti sunt ab initio indices alphabetici decem super nominibus auium in totidem linguis diuersis: & ante illos enumeratio auium eo ordiné quo in hoc volumine continentur (v latinščini). Zurich: Froschauer. str. 701–702.
  8. Sangster, G.; in sod. (2011). »Taxonomic recommendations for British birds: seventh report«. Ibis. 153 (4): 883–892. doi:10.1111/j.1474-919X.2011.01155.x.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]