Ogled vira Jupiter

{{drugipomeni}}
<!-- 
 Dodatni parametri za to predlogo so na razpolago na [[Predloga:Infopolje Planet]].
-->
{{Infopolje Planet
| bgcolour = #FFC8A0
| name = Jupiter
| symbol = [[Slika:Jupiter symbol (bold).svg|24px|alt=♃|Astronomski simbol Jupitra]]
| image = [[Slika:Jupiter.jpg|240px|Klikni za podroben opis]]
| caption = Slika, ki jo je posnela sonda ''Voyager 1'' leta 1979, s poudarjenimi barvami
| epoch = [[J2000]]
| aphelion = 816.620.000&nbsp;[[kilometer|km]]<ref name="jupiterfactsheet">{{navedi splet | first=David R. | last=Williams | date = 16. november 2004 | url = http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/jupiterfact.html | title = Jupiter Fact Sheet | publisher = NASA | accessdate = 2007-02-21 | language=en}}</ref><ref>{{navedi splet | date = 20. september 2004 | url = http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=35651 | title = Jupiter | publisher = Evropska vesoljska agencija | accessdate = 2007-02-21 | language=en}}</ref><br />5,46 [[astronomska enota|a.e.]]
| perihelion = 740.520.000&nbsp;km <br />4,95 a.e.
| semimajor = 778.300.000&nbsp;km<br />5,203&nbsp;363 01&nbsp;a.e.
| semiminor = 777.390.000&nbsp;km<br />5,197&nbsp;266 692
| eccentricity = 0,048&nbsp;392&nbsp;66
| inclination = 1,305&nbsp;30°<br />(6,09° na [[Sonce|Sončev]] ekvator)
| asc_node = 100,556&nbsp;15°
| arg_peri = 14,753&nbsp;85°
| orbital_circ = 4,888&nbsp;[[Tera|T]][[meter|m]]<br />32,675&nbsp;a.e.
| orbital_area = 1,901 Tm²<br />84,959&nbsp;a.e.²
| sidereal_period = 4.332,589&nbsp;dni<br />(11,862&nbsp;[[julijansko leto (astronomija)|l]])
| synodic_period = 398,88&nbsp;dni
| avg_speed = 13,07&nbsp;km/s
| max_speed = 13,72&nbsp;km/s
| min_speed = 12,44&nbsp;km/s
| satellites = [[Jupitrovi naravni sateliti|92]] (od leta 2023)
| physical_characteristics = yes
| oblateness = 0,064&nbsp;87
| equatorial_radius = 71.492&nbsp;km<br />(11,209 [[Zemljin polmer|Zemljinega]])
| polar_radius = 66.854&nbsp;km<br />(10,517&nbsp;Zemljinega)
| surface_area = 6,14×10<sup>10</sup>&nbsp;[[kvadratni kilometer|km²]]<br />(120,5 Zemljine)
| volume = 1,431&nbsp;28×10<sup>15</sup>&nbsp;[[kubični kilometer|km³]]<br />(1321,3&nbsp;Zemljine)
| mass = 1,898&nbsp;6×10<sup>27</sup>&nbsp;[[kilogram|kg]]<br />(317.8&nbsp;[[Zemljina masa|Zemljine]])
| density = 1,326&nbsp;g/cm³
| surface_grav = 24,79&nbsp;[[pospešek|m/s²]]<br />(2,358 [[težni pospešek|g]])
| escape_velocity = 59,5&nbsp;km/s
| sidereal_day = 9,925&nbsp;h<ref>{{navedi splet |author1=Seidelmann, P.K. |author2=Abalakin, V.K. |author3=Bursa, M. |author4=Davies, M.E. |author5=de Burgh, C. |author6=Lieske, J.H. |author7=Oberst, J. |author8=Simon, J.L. |author9=Standish, E.M. |author10=Stooke, P. |author11=Thomas, P.C. |display-authors=5 |year=2001 |url=http://www.hnsky.org/iau-iag.htm |title=Report of the IAU/IAG Working Group on Cartographic Coordinates and Rotational Elements of the Planets and Satellites: 2000 |publisher=HNSKY Planitarium Program |accessdate=2007-02-02 |language=en |archive-date=2018-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181031190003/http://www.hnsky.org/iau-iag.htm |url-status=dead }}</ref>
| rot_velocity = 12,6&nbsp;km/s = 45,300&nbsp;km/h
| axial_tilt = 3,13°
| right_asc_north_pole = 268,05° (17&nbsp;h 52&nbsp;min 12&nbsp;s)
| declination = 64,49°
| albedo = 0,52
| adjectives = jupiterski
| atmosphere = yes
| temperatures = yes
| temp_name1 = [[Kelvin]]
| min_temp_1 = 110&nbsp;K
| mean_temp_1 = 152&nbsp;K
| max_temp_1 = N/A
| surface_pressure = 20–200&nbsp;[[paskal|kPa]]<ref>{{navedi revijo | author=Anonymous | title=Probe Nephelometer | journal=Galileo Messenger | publisher=NASA/JPL | date=March 1983 | issue=6 | url=http://www2.jpl.nasa.gov/galileo/messenger/oldmess/2Probe.html | accessdate = 2007-02-12 | language=en}}</ref> (plast&nbsp;oblakov)
| atmosphere_composition = ~86 % [[molekularni vodik]]<br />~13 % [[helij]]<br />0,1 % [[metan]]<br />0,1 % [[voda|vodna]] para<br />0,02 % [[amonijak]]<br />0,0002 % [[etan]]<br />0,0001 % [[fosfin]]<br />&lt;0,00010 % [[vodikov sulfid]]
}}

'''Júpiter''' je [[zunanji planet|zunanji]], [[5 (število)|peti]] [[planet]] od [[Sonce|Sonca]] in je največji planet znotraj našega [[Osončje|Osončja]]. [[Plinski velikan|Plinaste orjake]] Jupiter, [[Saturn (planet)|Saturn]], [[Uran (planet)|Uran]] in [[Neptun (planet)|Neptun]] včasih imenujejo tudi »[[jupitrovski planet]]i«. Ime je dobil po [[rimska mitologija|rimskem bogu]] [[Jupiter (bog)|Jupitru]]. Planet ima po štetju iz leta 2023 92 [[Naravni satelit|lun]].<ref>{{Navedi splet|title=Odkrili ducat novih Jupitrovih lun|url=https://www.portalvvesolje.si/novice/2141-odkrili-ducat-novih-jupitrovih-lun|website=www.portalvvesolje.si|accessdate=2023-02-05|archive-date=2023-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20230205210913/https://www.portalvvesolje.si/novice/2141-odkrili-ducat-novih-jupitrovih-lun|url-status=dead}}</ref>

== Pregled ==

Ta [[plinski velikan|plinasti orjak]] je 2,5-krat masivnejši kot vsi ostali planeti Osončja skupaj, čeprav ima samo 1/1047 Sončeve mase. Ker ima Jupiter tako veliko maso, leži [[masno središče]] Jupitra in Sonca nad Sončevo površino, 1,068 Sončevega polmera od središča Sonca. Jupiter je 318-krat masivnejši od [[Zemlja|Zemlje]] s premerom, 11-krat večjim od Zemlje, in s 1310-kratno Zemljino [[prostornina|prostornino]]. Ima 10-krat manjši premer kot Sonce in skoraj enako srednjo gostoto. Mnogi so ga označili kot »neuspešno zvezdo«, čeprav bi bila ta primerjava sorodna označitvi [[asteroid]]a kot »neuspešne Zemlje«. Čeprav je Jupiter res presunljiv, so odkrili [[zunajosončni planet|zunajosončne planete]] z veliko večjo maso. Verjamemo pa da je njegov premer karseda velik za dano sestavo, ker bi se s povečanjem mase planet še neprav gravitacijsko stiskal, dokler ne bi steklo jedrsko zlitje. Ni natančno jasno kaj razlikuje velik in masiven planet kot je Jupiter od [[rjava pritlikavka|rjave pritlikavke]], čeprav imajo rjave pritlikavke posebne [[spektralna črta|spektralne črte]]. Kakorkoli, Jupiter bi moral imeti sedemkrat večjo maso, da bi postal [[zvezda]].

Jupiter se tudi najhitreje vrti okoli svoje [[os vrtenja|osi]] kot katerikoli drug planet v Osončju z [[vrtilna hitrost|vrtilno hitrostjo]] 12.700&nbsp;m/s. Zaradi tega je njegov disk precej sploščen, kar se da lepo videti skozi [[daljnogled]]. [[Pol]]arni premer je več kot 10.000&nbsp;km manjši od ekvatorskega premera. Od planetov je le [[Saturn (planet)|Saturn]] še bolj sploščen. Njegova najbolj znana zunanja oblika je verjetno [[Velika rdeča pega]], [[nevihta]] večja od Zemlje. Planet je neprestano prekrit s plastjo [[oblak]]ov.

Jupiter je za opazovalca z Zemlje ob [[opozicija planeta|opoziciji]] četrto najsvetlejše [[nebesno telo]] na nebu za [[Sonce]]m, [[Luna|Luno]], in [[Venera (planet)|Venero]]. Včasih je svetlejši le še [[Mars (planet)|Mars]]. Jupiter je znan že iz [[pradavnina|pradavnine]]. [[Galileo Galilei|Galilejevo]] odkritje leta [[1610]] Jupitrovih štirih velikih [[naravni satelit|lun]]: [[Io (luna)|Io]], [[Evropa (luna)|Evropa]], [[Ganimed (luna)|Ganimed]] in [[Kalisto (luna)|Kalisto]] (sedaj znane kot Galilejeve ali Galilejevske lune) je bilo prvo odkritje nebesnega gibanja, ki ni bilo navidezno osredotočeno na Zemljo. Bilo je velika podpora [[Nikolaj Kopernik|Kopernikovi]] heliocentrični sliki gibanja planetov. Galilejeva javna podpora Kopernikovi teoriji je prišla v navzkrižje z [[inkvizicija|inkvizicijo]].

== Fizikalne značilnosti ==
=== Sestava planeta ===

Jupiter je v glavnem sestavljen iz dokaj majhnega skalnatega jedra, ki ga obdaja [[kovinski vodik]], njega obdaja [[tekočina|tekoči]] vodik, vse skupaj pa [[plin]]ski vodik.

=== Atmosfera ===
[[Slika:Jupiter from Voyager 1.jpg|thumb|left|250px|Slika atmosfere Jupitra v nepravih barvah, kot jo je posnel [[Voyager 1]]. Prikazana je [[Velika rdeča pega]], poleg nje pa še večji bel oval.]]
Jupitrovo atmosfero sestavlja ~86 % [[vodik]]a in ~14 % [[helij]]a (po številu [[atom]]ov, atmosfera predstavlja ~75 %/24 % mase z ~1 % mase drugih snovi. Notranjost vsebuje gostejše snovi tako, da je porazdelitev ~71 %/24 %/5 %). Atmosfera vsebuje sledi [[metan]]a, [[vodna para|vodne pare]], [[amonijak]]a, in »skalnate« snovi. Poleg tega so prisotne majhne količine [[ogljik]]a, [[etan]]a, [[vodikov sulfid|vodikovega sulfida]], [[neon]]a, [[kisik]]a, [[fosfat]]ov, in [[žveplo|žvepla]]. Ta sestava atmosfere je zelo podobna sestavi [[sončna meglica|sončne meglice]]. [[Saturn (planet)|Saturn]] ima podobno sestavo, [[Uran (planet)|Uran]] in [[Neptun (planet)|Neptun]] pa imata veliko manj vodika in helija.
Zgornji sloji Jupitrove atmosfere so izpostavljeni različnemu vrtenju. Pojav je prvi odkril [[Giovanni Domenico Cassini|Cassini]] [[1690]]. Vrtenje Jupitrove [[pol]]arne atmosfere je daljše za ~5 minut kot vrtenje atmosfere na [[ekvator]]ju. Poleg tega se oblaki, na različnih [[širina]]h vrtijo v nasprotni smeri. Vzajemno delovanje teh nasprotujočih se krožnih vzorcev povzroča nevihte in [[vrtinčenje|vrtinčenja]] (turbulence). Hitrost vetra je velikokrat 600&nbsp;km/h.

Zunanji oblačni sloj atmosfere vsebuje ledene [[kristal]]e, [[kristal]]e zmrznjenega amonijaka in kristale [[amonijev hidrosulfid|amonijevega hidrosulfida]].
[[Slika:PIA02863 - Jupiter surface motion animation.gif|thumb|center|600px|Po vsem Jupitru lahko na višini vrha oblakov vidimo različne vzorce gibanja. [[Velika rdeča pega]] se vrti nasprotno smeri urinega kazalca, vidna je tudi neenakomerna razporeditev njene visoke meglice. Vzhodno (desno) od rdeče pege se kotalijo in prehajajo drug drugega ovalni oblaki. Z različno hitrostjo se premikajo sosednje vodoravne črte. Nizi majhnih viharjev se vrtijo okrog ovalov na severnih polobli. Velike sivomodre »vroče točke« na severnem robu belega ekvatorialnega pasu se sčasoma, ko potujejo na vzhod, spreminjajo. Ovali na severu se vrtijo nasprotno kot na jugu. Hitro in naključno se v turbulentnih območjih pojavljajo in izginjajo drobna, zelo svetla mesta, iz katerih lahko nastanejo viharji.

'''Merilo:''' Najmanjše vidne podrobnosti na ekvatorju imajo premer okrog 600 kilometrov.

'''Trajanje:''' Animacija iz 14 sličic zajema 24 Jupitrovih dni oziroma okrog 10 Zemljinih dni. Gibanje je prikazano s 600.000-kratno hitrostjo dejanske.]]

=== Planetovi obroči ===

Jupiter ima šibek sestav [[planetni obroč|planetnega obroča]]. Obroč sestavljajo prašni delci, ki so jih z lun odnesli [[meteor]]ji. Glavni obroč je nastal iz prahu s satelitov Adrasteje in Metisa. Dva širša tanka obroča obkrožata glavni obroč in izvirata iz Tebe in Amalteje. Na zunanji strani leži izjemno redek in oddaljen zunanji obroč, ki obkroža Jupiter v nasprotni smeri. Njegov izvor je negotov, lahko pa je nastal iz ujetega medplanetarnega prahu.

=== Magnetosfera ===

Jupiter ima zelo veliko in močno [[magnetosfera|magnetosfero]]. Če bi lahko videli njegovo [[magnetno polje]] z Zemlje, bi bilo na nebu navidezno 5-krat večje od [[ščip]]a, kljub temu, da je veliko dlje. To magnetno polje zadržuje velik tok sevanja delcev v Jupitrovih sevalnih pasovih kjer tudi nastaja ogromen plinski kolobar in valj toka, povezan z Io. Da je Jupiter močan vir radijskih valov so po naključju odkrili ameriški raziskovalci leta [[1955]]. Večina energije je pri valovnih dolžinah nekaj deset metrov in desetin metrov.

== Raziskovanje Jupitra ==

Veliko [[vesoljska sonda|vesoljskih sond]] so poslali na Jupiter. Vse do sedaj so bile ameriške. [[Pioneer 10]] je letel mimo planeta decembra [[1973]]. Sledil mu je [[Pioneer 11]] natanko leto kasneje. [[Voyager 1]] je letel mimo leta [[1977]], [[Voyager 2]] pa leta [[1979]]. Sonda [[Galileo (sonda)|Galileo]] se je vtirila v Jupitrovo tirnico leta [[1995]], vrgla manjši raziskovalni satelit v Jupitrovo atmosfero in opravila več [[mimolet|preletov]] vseh Galilejevih lun. Sonda Galileo je bila leta [[1994]] priča tudi [[trk]]u [[komet]]a [[komet Shoemaker-Levy 9|Shoemaker-Levy 9]] z Jupitrom, ko se je bližala planetu. Nudila je ugoden pogled na ta presenetljiv dogodek.

Po odkritju tekočega [[ocean]]a na Jupitrovi luni Evropa in zaključku odprave Galileo, ki je zapustil tir septembra 2003 NASA načrtuje odpravo, ki bo raziskovala ledene lune. Odprava [[Jupitrov orbitalni satelit ledenih lun|JIMO]] bodo iztrelili do leta [[2012]] ali še pozneje.

== Jupitrovi naravni sateliti ==

[[Slika:Jupiter and the Galilean Satellites.jpg|thumb|left|250px|Jupitrove štiri Galilejeve lune na združeni sliki, ki predstavlja primerjavo njihovih velikosti in velikost Jupitra. Vidna je Velika rdeča pega. Od vrha so Io, Evropa, Ganimed in Kalisto.]]

Tiri Ie, Evrope in Ganimeda tvorijo vzorec znan kot [[Laplaceova resonanca]]. Na vsake štiri Iunine obhode okoli Jupitra naredi Evropa natančno dva obhoda, Ganimed pa natanko enega. Ta resonanca povzroča, [[gravitacija|gravitacijske]] pojave na vse tri lunine tire in popači njihove tire v eliptične oblike, saj na vsako luno deluje dodatni povlek sosednjih lun v vsaki točki njenega tira. Na drugi strani [[plimska sila]] z Jupitra zaokrožuje njihove tire. To stalno vlečno delovanje povzroča redno upogibanje oblik vseh treh lun. Jupitrova težnost razteza lune močneje med območji tirov, ki so bližje planetu in jim dopušča, da privzamejo bolj krogelne oblike, ko so dlje stran. To upogibanje povzroča plimsko segrevanje njihovih jeder. Najbolj opazen je ta pojav pri Ii, kjer njeni ognjeniki neobičajno močno delujejo, manj pa na geološko mladi površini Evrope, ki nakazuje nedavno ponovno preoblikovanje njene površine.

=== Razvrstitev Jupitrovih naravnih satelitov ===
{{posodobi|razdelek|razlog=seznam lun}}
Jupitrove lune delimo v štiri glavne skupine:
# Notranjo skupino je v celoti odkrila [[Program Voyager|odprava Voyager]] razen pri [[Amalteja (luna)|Amalteji]]. Vse lune imajo premere manj kot 200&nbsp;km in tire s polosjo manjšo od 200.000&nbsp;km. Njihov naklon tira je manj kot stopinja.
# Galilejeve lune je odkril Galilej. Krožijo v območju med 400.000 in 2.000.000&nbsp;km. To so največje lune v Osončju.
# Tretjo skupino so odkrili v [[20. stoletje|20. stoletju]] pred Voyagerjem. Njihovi premeri so manjši od 200&nbsp;km in tiri med 11.000.000 in 12.000.000&nbsp;km z naklonom tira med 26° in 29°.
# Zunanje lune so tudi odkrili v 20. stoletju pred Voyagerjem. Njihov premer je manjši od 50&nbsp;km in tiri med 21.000.000 in 24.000.000&nbsp;km. Še posebej so znane ker so njihovi tiri [[vzvratni tir|vzvratni]] z nakloni med 147° in 163°.

Predvideva se, da so imele prve tri skupine lun isti izvor. Mogoče kot večja luna ali ujeto telo, ki je razpadlo v obstoječe lune vsake skupine.

Poleg omenjenih štirih skupin obstaja še veliko manjših lun v dolgih, iz srednjih, vzvratnih tirih okoli Jupitra. Večina v premeru ni večja od kilometra ali dva. Vse te lune so po vsej verjetnosti ujeta asteroidna ali kometna telesa, ki so raztresena v več kosov. Celotno število znanih Jupitrovih lun je trenutno 80, saj so jih leta 2018 našli še 12. Nekatere so slabo raziskane in še brez imena. Nekaj od teh je spodaj naštetih:

{| class="wikitable sortable" style="width:100%;"
|- style="background:#efefef;"
! <small>#<br /><ref group=opomba>Vrstni red glede na poprečno oddaljenost od Jupitra.</ref></small>
! <small>Oznaka<br /><ref group=opomba>Oznake z rimskimi številkami ustrezajo vrstnemu redu poimenovanja.</ref></small>
! Ime<br />
! class="unsortable" |Slika
! Premer<br />(km)<ref group=opomba>Premeri lun nepravilnih oblik so podani po dimenzijah.</ref>
! Masa<br />({{e|16}} kg)
! Srednja polos tira<br />(km)<ref name="#1">[http://www.minorplanetcenter.org/iau/NatSats/NaturalSatellites.html Natural Satellites Ephemeris Service] IAU: Minor Planet Center.</ref>
! Obhodni čas<br />(d)<ref name="#1"/><ref group=opomba>Negativni obhodni časi so za [[vzvratno gibanje|retrogradne]] satelite.</ref>
! <small>Naklon tira<ref name="#1"/></small>
! <small>Izsrednost<ref>Sheppard, Scott S. [http://www.dtm.ciw.edu/users/sheppard/satellites/jupsatdata.html Jupiter's Known Satellites] Departament of Terrestrial Magnetism at Carniege Institution for science.</ref></small>
! <small>Leto odkritja<ref name="#2">[http://planetarynames.wr.usgs.gov/append7.html Gazetteer of Planetary Nomenclature] Working Group for Planetary System Nomenclature (WGPSN). U.S. Geological Survey.</ref></small>
! <small>Avtor prvega opisa<ref name="#2"/></small>
! Skupina<br /><ref group=opomba>Oznaka "?" za satelite z nezanesljivo določeno skupino.</ref>
|- style="background:#fff;"
|1|| {{sort|16|XVI}}|| [[Metis (luna)|Metis]] || [[Slika:Metis.jpg|50px|center]]||align="right"| {{sort|0059|60&thinsp;×&thinsp;40&thinsp;×&thinsp;34}} ||align="right"| {{sort|1636|~3,6}} ||align="right"| {{sort|00127|127690}} ||align="right"| {{sort|0074|+7h 4m 29s}} ||align="right"| {{sort|00006|0,06°}}<ref name="#3">Siedelmann P.K.; Abalakin V.K.; Bursa, M.; Davies, M.E.; de Bergh, C.; Lieske, J.H.; Obrest, J.; Simon, J.L.; Standish, E.M.; Stooke, P. ; Thomas, P.C. (2000). [http://www.hnsky.org/iau-iag.htm The Planets and Satellites 2000] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181031190003/http://www.hnsky.org/iau-iag.htm |date=2018-10-31 }} (Report). IAU/IAG Working Group on Cartographic Coordinates and Rotational Elements of the Planets and Satellites.</ref> ||align="right"| 0,00002 ||align="right"| 1979 || Synnott<br />(Voyager 1) || Notranja
|- style="background:#fff;"
|2||{{sort|15|XV}}|| [[Adrasteja (luna)|Adrasteja]] || [[Slika:Adrastea.jpg|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|0020|20&thinsp;×&thinsp;16&thinsp;×&thinsp;14}} ||align="right"| {{sort|152|~0,2}} ||align="right"| {{sort|00128|128690}} ||align="right"| {{sort|0079|+7h 9m 30s}} ||align="right"| {{sort|00003|0,03°}}<ref name="#3"/> ||align="right"| 0,0015 || style="text-align:right;"| 1979 || Jewitt<br />(Voyager 2)||Notranja
|- style="background:#fff;"
|3||{{sort|05|V}}|| [[Amalteja (luna)|Amalteja]] ||[[Slika:Amalthea PIA02532.png|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|0171|250&thinsp;×&thinsp;146&thinsp;×&thinsp;128}} ||align="right"| {{sort|18208|208}} ||align="right"| {{sort|0018|181366}} ||align="right"| {{sort|008|+11h 57m 23s}} ||align="right"| {{sort|000374|0,374°}}<ref name="#3"/> ||align="right"| 0,0032 || style="text-align:right;"| 1892 || Barnard || Notranja
|- style="background:#fff;"
|4||{{sort|14|XIV}}|| [[Teba (luna)|Teba]] ||[[Slika:Thebe.jpg|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|0116|116&thinsp;×&thinsp;98&thinsp;×&thinsp;84}} ||align="right"| {{sort|1743|~43}} ||align="right"| {{sort|002|221889}} ||align="right"| {{sort|009|+16h 11m 17s}} ||align="right"| {{sort|001076|1,076°}}<ref name="#3"/> ||align="right"| 0,0175 || style="text-align:right;"| 1979 ||Synnott<br />(Voyager 1) ||Notranja
|- style="background:#ccf;"
|5||{{sort|01|I}}|| '''[[Io (luna)|Io]]''' ||[[Slika:Io highest resolution true color.jpg|50px|center]]|| style="text-align:right;"| {{sort|3660|3660,0}}<br />×&thinsp;3637,4<br />×&thinsp;3630,6 ||align="right"| {{sort|2289|8931900}} ||align="right"| {{sort|004|421700}} ||align="right"| {{sort|01|+1,7691}} ||align="right"| {{sort|00005|0,050°}}<ref name="#3"/> ||align="right"| 0,0041 || style="text-align:right;"| 1610 || [[Galileo Galilei|Galilej]] || Galilejeva
|- style="background:#ccf;"
|6||{{sort|02|II}}|| '''[[Evropa (luna)|Evropa]]''' ||[[Slika:Europa-moon.jpg|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|3121|3121,6}} ||align="right"| {{sort|2248|4800000}} ||align="right"| {{sort|006|671034}}||align="right"| {{sort|03|+3,5512}} ||align="right"| {{sort|00047|0,471°}}<ref name="#3"/> ||align="right"| 0,0094 || style="text-align:right;"| 1610 || Galilej ||Galilejeva
|- style="background:#ccf;"
|7||{{sort|03|III}}|| '''[[Ganimed (luna)|Ganimed]]''' ||[[Slika:Ganymede g1 true 2.jpg|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|5362|5262,4}} ||align="right"| {{sort|2315|14819000}} ||align="right"| {{sort|010|1070412}} ||align="right"| {{sort|07|+7,1546}} ||align="right"| {{sort|000204|0,204°}}<ref name="#3"/> ||align="right"| 0,0011 || style="text-align:right;"| 1610 || Galilej ||Galilejeva
|- style="background:#ccf;"
|8||{{sort|04|IV}}|| '''[[Kalisto (luna)|Kalisto]]''' ||[[Slika:Callisto.jpg|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|4820|4820,6}} ||align="right"| {{sort|2311|10759000}} ||align="right"| {{sort|018|1882709}} ||align="right"| {{sort|08|+16,689}} ||align="right"| {{sort|000205|0,205°}}<ref name="#3"/> ||align="right"| 0,0074 || style="text-align:right;"| 1610 || Galilej ||Galilejeva
|- style="background:#efefef"
|9||{{sort|18|XVIII}}|| Temisto || || style="text-align:right;"| {{sort|0008|8}} ||align="right"| {{sort|1469|0,069}} ||align="right"| {{sort|07|7393216}} ||align="right"| +129,87 ||align="right"| {{sort|045|45,762°}} ||align="right"| 0,2115 || style="text-align:right;"| 1975/2000 || Kowal & Roemer/<br />Sheppard et al. || ''Temisto''
|- style="background:#efefef"
|10||{{sort|13|XIII}}|| [[Leda (luna)|Leda]] || || style="text-align:right;"| {{sort|0016|16}} ||align="right"| {{sort|1611|0,6}} ||align="right"| 11187781 ||align="right"| +240,82 ||align="right"| {{sort|027562|27,562°}} ||align="right"| 0,1673 || style="text-align:right;"| 1974 || Kowal<!-- NASA data incorrect. Used this page http://www.fukuoka-edu.ac.jp/~kanamitu/study/solar/solar/leda.htm instead --> || Himalija
|- style="background:#efefef"
|11||{{sort|06|VI}}|| [[Himalija (luna)|Himalija]] || [[Slika:Himalia from New Horizons.jpg|50px|center]]|| style="text-align:right;"| {{sort|0170|170}} ||align="right"| {{sort|1867|670}} ||align="right"| 11451971 ||align="right"| +250,23 ||align="right"| {{sort|030|30,486°}} ||align="right"| 0,1513 ||align="right"| 1904 || Perrine ||Himalija
|- style="background:#efefef"
|12||{{sort|10|X}}|| [[Liziteja (luna)|Liziteja]]  |||| style="text-align:right;"| {{sort|0036|36}} ||align="right"| {{sort|1663|6,3}} ||align="right"| 11740560 ||align="right"| +259,89 ||align="right"| {{sort|027006|27,006°}} ||align="right"| 0,1322 || style="text-align:right;"| 1938 || Nicholson ||Himalija
|- style="background:#efefef"
|13||{{sort|07|VII}}|| [[Elara (luna)|Elara]]  || [[Slika:Elara2-LB1-mag17.jpg|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|0086|86}} ||align="right"| {{sort|1787|87}} ||align="right"| 11778034 ||align="right"| +257,62 ||align="right"| {{sort|029|29,691°}} ||align="right"| 0,1948 || style="text-align:right;"| 1905 || Perrine ||Himalija
|- style="background:#efefef"
|14|| {{sort|99|—}}|| S/2000 J 11 || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}} || style="text-align:right;"| {{sort|139|0,0090}} ||align="right"| 12570424 ||align="right"| +287,93 ||align="right"| {{sort|027584|27,584°}}  ||align="right"| 0,2058 || style="text-align:right;"| 2001 || Sheppard et al. || Himalija?
|- style="background:#efefef"
|15||{{sort|46|XLVI}}|| Karpo  || || style="text-align:right;"| {{sort|0003|3}} ||align="right"| {{sort|1345|0,0045}} ||align="right"| 17144873 ||align="right"| +458,62 ||align="right"| {{sort|056|56,001°}} ||align="right"| 0,2735 ||align="right"| 2003 || Sheppard et al. || ''Karpo''
|- style="background:#d3d3d3"
|16|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 12 || || style="text-align:right;"| {{sort|0001|1}} || style="text-align:right;"| {{sort|1215|0,00015}} ||align="right"| 17739539 ||align="right"| -482,69 ||align="right"| 142,680° ||align="right"| 0,4449 || style="text-align:right;"| 2003 || Sheppard et al. || ''?''
|- style="background:#d3d3d3"
|17||{{sort|34|XXXIV}}|| Evporija || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 19088434 ||align="right"| -538,78 ||align="right"| 144,694° ||align="right"| 0,0960 ||align="right"| 2002 || Sheppard et al. || Ananka
|- style="background:#d3d3d3"
|18|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 3  || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 19621780 ||align="right"| -561,52 ||align="right"| 146,363° ||align="right"| 0,2507 ||align="right"| 2003 || Sheppard et al. || Ananka
|- style="background:#d3d3d3"
|19|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 18 || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 19812577 ||align="right"| -569,73 ||align="right"| 147,401° ||align="right"| 0,1569 || style="text-align:right;"| 2003 || Gladman et al. || Ananka
|- style="background:#d3d3d3"
|20|| {{sort|99|—}}|| S/2011 J 1  || || style="text-align:right;"| {{sort|0001|1}} || style="text-align:right;"| – ||align="right"| 20155290 ||align="right"| &minus;582,22 ||align="right"| 162,8° ||align="right"| 0,2963 || style="text-align:right;"| 2011 || Sheppard et al. || ''?''
|- style="background:#d3d3d3"
|21|| {{sort|99|—}}|| S/2010 J 2  || || style="text-align:right;"| {{sort|0001|1}} ||align="right"| ||align="right"| 20307150 ||align="right"| -588,36 ||align="right"| 150,4° ||align="right"| 0,307 ||align="right"| 2010 || Veillet || Ananka?
|- style="background:#d3d3d3"
|22||{{sort|42|XLII}}|| Telksinoja || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 20453753 ||align="right"| -597,61 ||align="right"| 151,292° ||align="right"| 0,2684 || style="text-align:right;"| 2003 || Sheppard et al. || Ananka
|- style="background:#d3d3d3"
|23||{{sort|33|XXXIII}}|| Evanta || || style="text-align:right;"| {{sort|0003|3}} ||align="right"| {{sort|1345|0,0045}} ||align="right"| 20464854 ||align="right"| -598,09 ||align="right"| 143,409° ||align="right"| 0,2000 || style="text-align:right;"| 2002 || Sheppard et al. || Ananka
|- style="background:#d3d3d3"
|24||{{sort|45|XLV}}|| Helika || ||align="right"| {{sort|0004|4}} ||align="right"| {{sort|139|0,0090}} ||align="right"| 20540266 ||align="right"| -601,40 ||align="right"| 154,586° ||align="right"| 0,1374 || style="text-align:right;"| 2003 || Sheppard et al. || Ananka
|- style="background:#d3d3d3"
|25||{{sort|35|XXXV}}|| Ortozija || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 20567971 ||align="right"| -602,62 ||align="right"| 142,366° ||align="right"| 0,2433 || style="text-align:right;"| 2002 || Sheppard et al. || Ananka
|- style="background:#d3d3d3"
|26||{{sort|24|XXIV}}|| Jokasta  || || style="text-align:right;"| {{sort|0005|5}} ||align="right"| {{sort|1419|0,019}} ||align="right"| 20722566 ||align="right"| -609,43 ||align="right"| 147,248° ||align="right"| 0,2874 || style="text-align:right;"| 2001 || Sheppard et al. || Ananka
|- style="background:#d3d3d3"
|27|| {{sort|99|—}}|| [[S/2003 J 16]]  || ||align="right"| {{sort|0002|2}}|| style="text-align:right;"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 20743779 ||align="right"| -610,36 ||align="right"| 150,769° ||align="right"| 0,3184 || style="text-align:right;"| 2003 || Gladman et al. || Ananka
|- style="background:#d3d3d3"
|28||{{sort|27|XXVII}}|| Praksidika || || style="text-align:right;"| {{sort|0007|7}} ||align="right"| {{sort|1443|0,043}} ||align="right"| 20823948 ||align="right"| -613,90 ||align="right"| 144,205° ||align="right"| 0,1840 || style="text-align:right;"| 2001 || Sheppard et al. || Ananka
|- style="background:#d3d3d3"
|29||{{sort|22|XXII}}|| Harpalika  || ||align="right"| {{sort|0004|4}} ||align="right"| {{sort|1412|0,012}} ||align="right"| 21063814 ||align="right"| -624,54 ||align="right"| 147,223° ||align="right"| 0,2440 || style="text-align:right;"| 2001 || Sheppard et al. || Ananka
|- style="background:#d3d3d3"
|30||{{sort|40|XL}}|| Mnema  || ||align="right"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 21129786 ||align="right"| -627,48 ||align="right"| 149,732° ||align="right"| 0,3169 || style="text-align:right;"| 2003 || Gladman et al. || Ananka
|- style="background:#d3d3d3"
|31||{{sort|30|XXX}}|| Hermipa || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}} ||align="right"| {{sort|139|0,0090}} ||align="right"| 21182086 ||align="right"| -629,81 ||align="right"| 151,242° ||align="right"| 0,2290 ||align="right"| 2002 || Sheppard et al. || Ananka?
|- style="background:#d3d3d3"
|32||{{sort|29|XXIX}}|| Tiona || ||align="right"| {{sort|0004|4}} ||align="right"| {{sort|139|0,0090}} ||align="right"| 21405570 ||align="right"| -639,80 ||align="right"| 147,276° ||align="right"| 0,2525 || style="text-align:right;"| 2002 || Sheppard et al. || Ananka
|- style="background:#d3d3d3"
|33||{{sort|12|XII}}|| [[Ananka (luna)|Ananka]] || || style="text-align:right;"| {{sort|0028|28}} ||align="right"| {{sort|163|3,0}} ||align="right"| 21454952 ||align="right"| -640,38 ||align="right"| 151,564° ||align="right"| 0,3445 || style="text-align:right;"| 1951 || Nicholson || Ananka
|- style="background:#d3d3d3"
|34|| {{sort|50|L}}|| Hersa || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} || style="text-align:right;"|{{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 22134306 ||align="right"| -672,75 ||align="right"| 162,490° ||align="right"| 0,2379 ||align="right"| 2003 || Gladman et al. || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|35||{{sort|31|XXXI}}|| Aitna  || ||align="right"| {{sort|0003|3}} ||align="right"| {{sort|1345|0,0045}} ||align="right"| 22285161 ||align="right"| -679,64 ||align="right"| 165,562° ||align="right"| 0,3927 || style="text-align:right;"| 2002 || Sheppard et al. || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|36||{{sort|37|XXXVII}}|| Kala  || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 22409207 ||align="right"| -685,32 ||align="right"| 165,378° ||align="right"| 0,2011 || style="text-align:right;"| 2002|| Sheppard et al. || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|37||{{sort|20|XX}}|| Tajgeta  || || style="text-align:right;"| {{sort|0005|5}} ||align="right"| {{sort|1416|0,016}} ||align="right"| 22438648 ||align="right"| -686,67 ||align="right"| 164,890° ||align="right"| 0,3678 || style="text-align:right;"| 2001|| Sheppard et al. || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|38|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 19 || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}}|| style="text-align:right;"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 22709061 ||align="right"| -699,12 ||align="right"| 164,727° ||align="right"| 0,1961 ||align="right"| 2003|| Gladman et al. || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|39||{{sort|21|XXI}}|| Kaldena || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}} ||align="right"| {{sort|1375|0,0075}} ||align="right"| 22713444 ||align="right"| -699,33 ||align="right"| 167,070° ||align="right"| 0,2916 ||align="right"| 2001|| Sheppard et al. || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|40|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 15  || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} || style="text-align:right;"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 22720999 ||align="right"| -699,68 ||align="right"| 141,812° ||align="right"| 0,0932 || style="text-align:right;"| 2003 || Sheppard et al. || Ananka?
|- style="background:#d3d3d3"
|41|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 10 || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} || style="text-align:right;"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 22730813 ||align="right"| -700,13 ||align="right"| 163,813° ||align="right"| 0,3438 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Karma?
|- style="background:#d3d3d3"
|42|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 23  || ||align="right"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 22739654 ||align="right"| -700,54 ||align="right"| 148,849° ||align="right"| 0,3930 || style="text-align:right;"| 2004 || Sheppard et al. || Pasifaja
|- style="background:#d3d3d3"
|43||{{sort|25|XXV}}|| Erinoma || || style="text-align:right;"| {{sort|0003|3}} ||align="right"| {{sort|1345|0,0045}} ||align="right"| 22986266 ||align="right"| -711,96 ||align="right"| 163,737° ||align="right"| 0,2552 ||align="right"| 2001|| Sheppard et al. || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|44||{{sort|41|XLI}}|| Aeda  || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}} || style="text-align:right;"| {{sort|139|0,0090}} ||align="right"| 23044175 ||align="right"| -714,66 ||align="right"| 160,482° ||align="right"| 0,6011 || style="text-align:right;"| 2003 || Sheppard et al. || Pasifaja
|- style="background:#d3d3d3"
|45||{{sort|44|XLIV}}|| Kalihora  || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 23111823 ||align="right"| -717,81 ||align="right"| 164,605° ||align="right"| 0,2041 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Karma?
|- style="background:#d3d3d3"
|46||{{sort|23|XXIII}}|| Kalika  || || style="text-align:right;"| {{sort|0005|5}} || style="text-align:right;"| {{sort|1419|0,019}} ||align="right"| 23180773 ||align="right"| -721,02 ||align="right"| 165,505° ||align="right"| 0,2139 || style="text-align:right;"| 2001|| Sheppard et al. || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|47||{{sort|11|XI}}|| [[Karma (luna)|Karma]]  || || style="text-align:right;"| {{sort|0046|46}} || style="text-align:right;"| {{sort|1713|13}} ||align="right"| 23197992 ||align="right"| -763,95 ||align="right"| 165,047° ||align="right"| 0,2342 || style="text-align:right;"| 1938|| Nicholson || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|48||{{sort|17|XVII}}|| Kalira  || [[Slika:S1999j1.jpg|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|0009|9}} ||align="right"| {{sort|1487|0,087}} ||align="right"| 23214986 ||align="right"| -727,11 ||align="right"| 139,849° ||align="right"| 0,2582 || style="text-align:right;"| 2000|| Spahr, Scotti || Pasifaja
|- style="background:#d3d3d3"
|49||{{sort|32|XXXII}}|| Evridoma || || style="text-align:right;"| {{sort|0003|3}} ||align="right"| {{sort|1345|0,0045}} ||align="right"| 23230858 ||align="right"| -723,36 ||align="right"| 149,324° ||align="right"| 0,3769 || style="text-align:right;"| 2002|| Sheppard et al. || Pasifaja?
|- style="background:#d3d3d3"
|50|| {{sort|99|—}}|| S/2011 J 2  || || style="text-align:right;"| {{sort|0001|1}} || style="text-align:right;"| – ||align="right"| 23329710 ||align="right"| &minus;725,06 ||align="right"| 151,8° ||align="right"| 0,3867 || style="text-align:right;"| 2011 || Sheppard et al. || Pasifaja?
|- style="background:#d3d3d3"
|51||{{sort|38|XXXVIII}}|| Pasiteja  || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 23307318 ||align="right"| -726,93 ||align="right"| 165,759° ||align="right"| 0,3288 || style="text-align:right;"| 2002|| Sheppard et al. || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|52|| {{sort|99|—}}|| S/2010 J 1  || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| ||align="right"| 23314335 ||align="right"| -722,83 ||align="right"| 163,2° ||align="right"| 0,320 ||align="right"| 2010 || Jacobson et al. || Pasifaja?
|- style="background:#d3d3d3"
|53|| {{sort|49|XLIX}} || Kora || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 23345093 ||align="right"| -776,02 ||align="right"| 137,371° ||align="right"| 0,1951 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Pasifaja
|- style="background:#d3d3d3"
|54||{{sort|48|XLVIII}}|| Silena || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 23396269 ||align="right"| -731,10 ||align="right"| 140,148° ||align="right"| 0,4115 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Pasifaja
|- style="background:#d3d3d3"
|55||{{sort|47|XLVII}}|| Evkelada  || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}} ||align="right"| {{sort|139|0,0090}} ||align="right"| 23483694 ||align="right"| -735,20 ||align="right"| 163,996° ||align="right"| 0,2828 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|56|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 4  || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 23570790 ||align="right"| -739,29 ||align="right"| 147,175° ||align="right"| 0,3003 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Pasifaja
|- style="background:#d3d3d3"
|57||{{sort|08|VIII}}|| [[Pasifaja (luna)|Pasifaja]]  || ||align="right"| {{sort|0060|60}} ||align="right"| {{sort|173|30}} ||align="right"| 23609042 ||align="right"| -739,80 ||align="right"| 141,803° ||align="right"| 0,3743 || style="text-align:right;"| 1908|| Melotte || Pasifaja
|- style="background:#d3d3d3"
|58||{{sort|39|XXXIX}}|| Hegemona  || || style="text-align:right;"| {{sort|0003|3}} ||align="right"| {{sort|1345|0,0045}} ||align="right"| 23702511 ||align="right"| -745,50 ||align="right"| 152,506° ||align="right"| 0,4077 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Pasifaja
|- style="background:#d3d3d3"
|59||{{sort|43|XLIII}}|| Arka || ||align="right"| {{sort|0003|3}} ||align="right"| {{sort|1345|0,0045}} ||align="right"| 23717051 ||align="right"| -746,19 ||align="right"| 164,587° ||align="right"| 0,1492 || style="text-align:right;"| 2002|| Sheppard et al. || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|60||{{sort|26|XXVI}}|| Isona  || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}} || style="text-align:right;"| {{sort|1375|0,0075}} ||align="right"| 23800647 ||align="right"| -750,13 ||align="right"| 165,127° ||align="right"| 0,1775 || style="text-align:right;"| 2001|| Sheppard et al. || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|61|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 9 || || style="text-align:right;"| {{sort|0001|1}}|| style="text-align:right;"| {{sort|1215|0,00015}} || style="text-align:right;"| 23857808 ||align="right"| -752,84 ||align="right"| 164,980° ||align="right"| 0,2761 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|62|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 5  || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}}|| style="text-align:right;"| {{sort|139|0,0090}} || style="text-align:right;"| 23973926 ||align="right"| -758,34 ||align="right"| 165,549° ||align="right"| 0,3070 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Karma
|- style="background:#d3d3d3"
|63||{{sort|09|IX}}|| [[Sinopa (luna)|Sinopa]]  || || style="text-align:right;"| {{sort|0038|38}} || style="text-align:right;"| {{sort|1675|7,5}} ||align="right"| 24057865 ||align="right"| -739,33 ||align="right"| 153,778° ||align="right"| 0,2750 || style="text-align:right;"| 1914|| Nicholson || Pasifaja
|- style="background:#d3d3d3"
|64||{{sort|36|XXXVI}}|| [Sponda || ||align="right"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 24252627 ||align="right"| -771,60 ||align="right"| 154,372° ||align="right"| 0,4431 || style="text-align:right;"| 2002|| Sheppard et al. || Pasifaja
|- style="background:#d3d3d3"
|65||{{sort|28|XXVIII}}|| Avtona  || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}} ||align="right"| {{sort|139|0,0090}} ||align="right"| 24264445 ||align="right"| -772,17 ||align="right"| 151,058° ||align="right"| 0,3690 || style="text-align:right;"| 2002|| Sheppard et al. || Pasifaja
|- style="background:#d3d3d3"
|66||{{sort|19|XIX}}|| Megaklita  || ||align="right"| {{sort|0005|5}} ||align="right"| {{sort|1421|0,021}} ||align="right"| 24687239 ||align="right"| -792,44 ||align="right"| 150,398° ||align="right"| 0,3077 || style="text-align:right;"| 2001|| Sheppard et al. || Pasifaja
|- style="background:#d3d3d3"
|67|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 2  || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}}|| style="text-align:right;"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 30290846 ||align="right"| {{sort|9|-1077,02}} ||align="right"| 153,521° ||align="right"| 0,1882 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || ''?''
|}

Vse Jupitrove lune so plimsko vezane z Jupitrom in zaradi tega je njihova vrtilna doba enaka njihovemu obhodnemu času in tako planetu obračajo vedno isto stran.

== Opombe ==
<references group=opomba/>

== Trki kometov ==
[[Slika:Jupitersatelliteimpact.jpg|right|thumb|180px|[[Trk]]i [[komet]]a z Jupitrovo površino. Temni oblaki, ki izhajajo od trkov, so večji od Zemlje.]]

V času med [[16. julij]]em in [[22. julij]]em [[1994]] je več kot dvajset drobcev [[komet Shoemaker-Levy 9|kometa Shoemaker-Levy 9]] treščilo v Jupitrovo južno poloblo. Na ta način so prvič neposredno opazovali trk dveh teles v Osončju. V Jupiter zaradi njegove velike mase in položaja blizu notranjega predela Osončja po vsej verjetnosti največkrat trčijo kometi od vseh planetov Osončja.

== Jupiter v leposlovju in filmu ==
Sir [[Arthur Charles Clarke]] je v [[znanstvena fantastika|znanstvenofanstastčnem]] [[roman]]u ''[[2010: Druga odiseja]]'' (''2010: Odyssey Two'') prikazal spremembo Jupitra v zvezdo s pomočjo izredno napredne tehnologije, ki je še povečala gostoto njegovega že gostega jedra. Na Zemlji sta od tedaj na nebu svetili dve zvezdi.

Po Jupitru se imenuje [[Jupitrova postaja]], domišljijska [[vesoljska postaja]] v vesolju ''[[Zvezdne steze|Zvezdnih stez]]''.

== Sklici ==

{{sklici|2}}

{{-}}

{{Jupiter Footer}}
{{navigacija Osončje}}

{{Zbirka|Category:Jupiter (planet)|Jupiter}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Planeti Osončja]]
[[Kategorija:Jupiter| ]]
[[Kategorija:Zunanji planeti]]
[[Kategorija:Plinasti orjaki]]
[[Kategorija:Astronomska telesa, znana od nekdaj]]