Jovan Cvijić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jovan Cvijić
Portret
Rojstvo11. oktober 1865({{padleft:1865|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1]
Loznica, Kneževina Srbija[d]
Smrt16. januar 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[2][1][…] (61 let)
Beograd, SHS
Državljanstvo Kraljevina Srbija
 SHS
 Kneževina Srbija[d]
Poklicgeograf, geomorfolog, diplomat, etnolog, univerzitetni učitelj, geolog

Jovan Cvijić [jóvan cvíjić] (srbsko Јован Цвијић), srbski geograf, antropolog, pedagog in akademik, * 11. oktober 1865, Loznica, Kneževina Srbija (danes Srbija), † 16. januar 1927, Beograd, Kraljevina Jugoslavija (danes Srbija). Cvijić velja za ustanovitelja geografije v Srbiji. Svojo znanstveno kariero je začel kot geograf in geolog, nato pa kot družbeni geograf in sociolog.

Cvijić je raziskoval kraške pojave na Balkanskem polotoku, o čemer je objavil nekaj strokovnih del. Dvakrat je bil rektor Univerze v Beogradu (1906/07 in 1919/20). Med leti od 1921 do 1927 pa predsednik Srbske kraljeve akademije.

Po koncu prve svetovne vojne je bil na pariški mirovni konferenci predsednik teritorialne komisije; krajši čas tudi član komisije za izvedbo koroškega plebiscita.

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Kras (Karst, 1895)
  • Jezerska plastika Šumadije (1909)
  • Balkanski polotok in južnoslovanske dežele (2 knjigi , 1922 in 1933)
  • Geomorfologija (2 knjigi, 1924 in 1926)[4]

Viri[uredi | uredi kodo]