Jože Žužek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jože Žužek
Rojstvo 20. oktober 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
Strmec, Velike Lašče
Smrt 6. julij 1982({{padleft:1982|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (70 let)
Reteče
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic knjižničar, založnik

Jože Žužek, slovenski založnik in bibliotekar, * 20. oktober 1911, Strmec, Velike Lašče, † 6. julij 1982, Reteče.

Šolanje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v revni kmečki družini kot eden od dvanajstih otrok. Po opravljeni osnovni šoli se je vpisal na Ljubljansko klasično gimnazijo, kjer pa je šolanje po uspešno opravljenih petih razredih prekinil zaradi gmotnih težav. Odločil se je za poklic knjigarja, leta 1935 je opravil tudi trimesečni tečaj v Leipzigu.

Delo[uredi | uredi kodo]

Svojo profesionalno pot je Žužek začel let 1932 kot pomočnik pri Novi založbi, leta 1937 pa se je preselil k Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, kjer je bil vodja oddelka.

Pomembno obdobje njegovega življenja se je začelo z letom 1943, ko je ustanovil Založbo Klas in Knjigarno Jože Žužek. Knjižica, ki je izšla ob ustanovitvi, je navajala, da bo namen založbe izdajati »izključno samo domača dela iz lepega slovstva in poljudnega znanstva«. Zbirke založbe Klas so bile tako: Znanstvena knjižnica, leposlovna zbirka Klas, zbirka Poezija in pa otroška zbirka Murenček. V času divjanja druge svetovne vojne so bile okoliščine za izdajanje novih knjig seveda izjemno težavne. Pri založbi je kljub temu izšlo nekaj pomembnih del, denimo leposlovna dela Alojzija Gradnika, Jožeta Dularja, Bogomirja Magajne, znanstvena Antona Breznika in Ivana Grafenauerja, mladinska Lojzeta Zupanca idr. Najambicioznejši projekt založbe Klas pa je bil zbornik Narodopisje Slovencev 1.

Med letoma 1948 in 1976 je bil zaposlen v NUK. Ustanovil je nabavni oddelek, katerega naloga je bila nakupovati in zamenjevati knjižne publikacije in pri tem teoretično opredelil in uveljavljal strokovne postopke med drugim za nakup tuje znanstvene literature, za mednarodno knjižnično izmenjavo temeljnih slovenskih del in za pridobivanje ter ocenjevanje starejših tiskov, literarnih in znanstvenih avtografov in zapuščin. Predaval je na prvem slovenskem knjižničarskem tečaju, pisal članke za revijo Knjižnica, bil je tudi aktiven v bibliografskem društvu. Nekaj časa je bil predsednik upravnega odbora, kasneje pa tudi prvi predsednik knjižničnega sveta NUK. Korespondenco med njim in pomembnimi Slovenci, ki se je nabrala v času njegovega založniškega in knjigarniškega delovanja, je podaril ali pridobil za rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice.

Leta 1971 je prejel najvišje slovensko bibliotekarsko odličje: Čopovo diplomo.

Jože Žužek je umrl 6. julija 1982 v prometni nesreči.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Revija Knjižnica, letnik 26, leto 1982, št. 3-4
  • Slovenski Biografski leksikon, dostopen na spletu: [1]
  • Enciklopedija Slovenije: 15 / Wi - Ž, Mladinska knjiga, 2001

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Munda Jože. "Žužek Jože". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.