Jean Simmons

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jean Simmons
Portret
RojstvoJean Merilyn Simmons
31. januar 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2][…]
London[4]
Smrt22. januar 2010({{padleft:2010|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[5][1][…] (80 let)
Santa Monica[d], ZDA[7]
Državljanstvo Združeno kraljestvo
 ZDA
Poklicfilmska igralka, otroška igralka, plesalka, televizijska igralka, gledališka igralka, igralka
Leta aktivnosti19442009

Jean Simmons (polno ime Jean Merilyn Simmons), angleško-ameriška filmska igralka in pevka, *31. januar 1929, Lower Holloway, London, Anglija, † 22. januar 2010, Santa Monica, Kalifornija, Združene države Amerike.

Jean Simmons je kariero začela z vlogami v britanskih filmih, posnetih med drugo svetovno vojno in po njej, po letu 1950 pa je snemala predvsem hollywoodske filme.[8][9]

Leta 1948 je bila nominirana za oskarja za najboljšo stransko igralko. Leta 1955 je osvojila zlati globus za najboljšo igralko za vlogo v filmu Guys and Dolls. Med druge pomembnejše vloge spadajo tiste v filmih Young Bess (1953), The Robe (1953), Elmer Gantry (1960), Spartak (1960) in The Happy Ending leta 1969, za katero je bila nominirana za oskarja za najboljšo igralko. Leta 1983 je osvojila nagrado emmy za vlogo v miniseriji Pesem ptic trnovk.

Zgodnje življenje in kariera[uredi | uredi kodo]

Jean Simmons se je rodila 31. januarja 1929 v Lower Hollowayu v Londonu. Oče Charles Simmons je na poletnih olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 osvojil bronasto medaljo v gimnastiki. Mama je bila Winifred, rojena Loveland. Bila je najmlajša izmed štirih otrok, imela je starejši sestri in brata, Lorno, Harolda in Edno. Igrati je začela, ko je bila stara 14 let. Med drugo svetovno vojno se je družina preselila v Winscombe v Somersetu, kjer je njen oče krajši čas učil športno vzgojo na šoli Sidcot. Jean je sledila svoji najstarejši sestri in začela nastopati v manjših vaških igrah. Po vrnitvi v London se je vpisala v šolo plesa Aida Foster, kjer jo je opazil Val Guest in ji priskrbel prvo filmsko vlogo v filmu Give Us the Moon, kjer je glavno vlogo igrala Margaret Lockwood.[10][11]

Sledile so manjše vloge v več filmih, med drugim tudi v filmu Cezar in Kleopatra (Caesar in Cleopatra), ki ga je režiral Gabriel Pascal. Ta je v Simmonsovi videl potencial in je leta 1945 z njo podpisal sedemletno pogodbo. Pred selitvijo v Hollywood je igrala mlado Estello v filmu Great Expectations iz leta 1946, ki ga je režiral David Lean, in Ofelijo v Hamletu iz leta 1948 v režiji Laurencea Olivierja, za katero je prejela prvo nominacijo za oskarja. Leta 1947 je odigrala indijansko dekle v filmu Črni narcis.[12]

Delo na snemanju filma Great Expectations jo je tako navdušilo, da se je odločila za resno igralsko kariero:

»Mislila sem, da je to samo delo, kjer spoznavaš vse te izjemne filmske zvezde in dobivaš 5 funtov na dan, kar je bilo lepo, saj smo potrebovali denar. Menila sem, da bom nekoč odšla iz tega sveta, se poročila in imela otroke, tako kot moja mati. Delo z Davidom Leanom me je prepričalo, da nadaljujem.«

Vloga Ofelije v Olivierjevem Hamletu jo je naredila zvezdo že v najstniških letih, čeprav je bila že prej dobro poznana po svojih vlogah v drugih britanskih filmih, med drugim v filmski adaptaciji Uncle Silas in Črni narcis (oba iz leta 1947). Olivier ji je ponudil priložnost za delo in študij na šoli Bristol Old Vic in veliko različnih vlog, s katerimi bi si nabrala izkušnje, vendar jo je vezala pogodba z organizacijo Rank. Leta 1949 je Simmonsova skupaj s poznejšim možem Stewartom Grangerjem igrala v filmu Adam and Evelyne. Leto dni pozneje je bila izglasovana za četrto najbolj priljubljeno zvezdo v Veliki Britaniji. Leta 1951 je Rank njeno pogodbo prodal Howardu Hughesu, ki je pozneje imel v lasti RKO Pictures.[13][14]

Leta 1950 se je poročila s soigralcem iz več filmov Stewartom Grangerjem, s čimer se je začelo obdobje prehoda na ameriško kariero. Za Hughesa je posnela štiri filme, med njimi Angel Face v režiji Otta Premingerja. Leta 1952 je preko sodišča prišlo do prekinitve pogodbe s Hughesom.[15]

Jean Simmons v filmu Young Bess iz leta 1953.

Leta 1953 je zaigrala ob Spencerju Tracyju v filmu The Actress, ki je bil eden izmed njenih najljubših. Med številnimi filmi, v katerih se je pojavila v tem obdobju, so bili The Robe (1953), Young Bess (1953), Désirée (1954), The Egyptian (1954), Guys and Dolls (1955), The Big Country (1958), Elmer Gantry (1960, režiral ga je njen drugi mož Richard Brooks), Spartak (1960), All the Way Home (1963) in The Happy Ending (1969), za katerega je prejela drugo nominacijo za oskarja. Po mnenju filmskega kritika Philipa Frencha je bila njena vloga v psihodrami Home Before Dark (1958), kjer je igrala gospodinjo, ki drvi v zlom, njena najboljša. Film je režiral Mervin LeRoy.[16]

Do sedemdesetih let se je Simmonsova osredotočila na oder in televizijske vloge. V ZDA je nastopala v A Little Night Music režiserja Stephena Sondheima, nato pa se je predstavila še v Londonu kot Desirée Armfeldt v West Endu. V tej predstavi je igrala tri leta in se ni naveličala Sondhemove glasbe. Dejala je, da ji je ne glede na utrujenost glasba zmeraj dala novih moči.[17]

Leta 1983 je v miniseriji Pesem ptic trnovk upodobila mamo Fiono ''Fee'' Cleary, za kar je osvojila emmyja. V letih 1985 in 1986 se je pojavila v North and South, kjer je ponovno igrala družinsko mater Clarisso Main. Leta 1988 je zaigrala v filmu The Dawning z Anthonyjem Hopkinsom in Hughom Grantom, leto pozneje pa še v remaku filma Great Expectations, kjer je igrala gospod Havisham, Estellino posvojiteljico.[12]

Leta 1991 se je pojavila tudi v epizodi The Drumhead serije Zvezdne steze: Naslednja generacija kot upokojena admiralka, ki vodi preiskavo. Istega leta je nastopila tudi kot družinska mati Elizabeth Collins Stoddard in njena prednica Naomi Collins v kratkotrajnih oživitvah serij iz šestdesetih let 20. stoletja Dark Shadows. V originalu je te vloge upodobila Joan Bennett. Med letoma 1994 in 1998 je bila pripovedovalka v dokumentarni televizijski seriji Mysteries of the Bible. Leta 2004 je nastopila v glavni vlogi Sophie v angleškem filmu Howl's Moving Castle.[12]

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Jean Simmons se je poročila in ločila dvakrat. Njen prvi mož je bil angleški igralec Stewart Granger, s katerim se je poročila 20. decembra 1950 v Tucsonu v Arizoni. Leta 1956, ko sta postala državljana ZDA, se je rodila njuna hči Tracy Granger. Ločila sta se leta 1960. 1. novembra istega leta se je Simmonsova poročila z režiserjem Richardom Brooksom. Leto dni pozneje sta dobila hčer Kate Brooks. Ločila sta se leta 1980.[18][19]

Čeprav sta bila oba moža precej starejša od nje, je Simmonsova zanikala, da išče figuro očeta, ki ga je izgubila, ko je bila stara 16 let. Dejala je, da moža nista bila podobna njenemu očetu. Ta je bil nežen in tih človek, oba njena moža pa sta bila »precej hrupnejša«.[20]

Iz vsakega zakona je imela po eno hčerko, ki se obe ukvarjata s filmi, Tracy kot filmska in televizijska montažerka, Kate pa kot televizijska producentka. Hčeri sta dobili imeni po Jeaninih dobrih prijateljih, igralcu Spencerju Tracyju in igralki Katharine Hepburn. Konec sedemdesetih let se je Simmonsova preselila na vzhodno obalo ZDA. Nekaj časa je živela v New Milfordu v Connecticutu. Kasneje se je vrnila v Kalifornijo in se naselila v Santa Monici, kjer je ostala vse do svoje smrti.[21][22]

Umrla je obkrožena z družino 9 dni pred 81. rojstnim dnevom 22. januarja 2010 zaradi pljučnega raka.[23][24][25]

Dobrodelnost[uredi | uredi kodo]

Simmonsova je večkrat javno govorila o svojem boju z zasvojenostjo. Leta 2003 je postala pokroviteljica dobrodelne organizacije Release, ki se ukvarja s področjem zlorabe zdravil. Leta 2005 je podpisala tudi peticijo britanskemu premierju Tonyju Blairu proti prestavitvi konoplje iz drog razreda C v razred B.[26]

Filmografija[uredi | uredi kodo]

Leto Film Vloga Opombe
1944 Give Us the Moon Heidi
Mr. Emmanuel Sally Cooper Navedena kot Jean Simmonds
Sports Day Peggy
1945 Kiss the Bride Goodbye Molly Dodd
Meet Sexton Blake Eva Watkins
The Way to the Stars pevka
Caesar and Cleopatra Harpist Ni navedena
1946 Great Expectations Estella kot dekle
1947 Hungry Hill Jane Brodrick
Črni narcis Kanchi
Uncle Silas Caroline Ruthyn
The Woman in the Hall Jay Blake
1948 Hamlet Ofelija Nagrajena na beneškem filmskem festivalu (Volpi Cup)

Nominacija za oskarja za najboljšo stransko igralko

1949 The Blue Lagoon Emmeline Foster
Adam and Evelyne Evelyne Kirby
1950 So Long at the Fair Vicky Barton Drugo mesto med najboljšimi igralkami v konkurenci za nagrado Bambi
Trio Evie Bishop Drugo mesto med najboljšimi igralkami v konkurenci za nagrado Bambi
Cage of Gold Judith Moray
The Clouded Yellow Sophie Malraux
1952 Androcles and the Lion Lavinia
1953 Angel Face Diane Tremayne Jessup
Young Bess Princess Elizabeth Nagrada Nacionalnega odbora za recenzijo filma (tudi za vlogi v The Robe in The Actress)
Affair with a Stranger Carolyn Parker
The Robe Diana Nagrada Nacionalnega odbora za recenzijo filma (tudi za vlogi v Young Bess in The Actress)
The Actress Ruth Gordon Jones Nagrada Nacionalnega odbora za recenzijo filma (tudi za vlogi v Young Bess in The Robe)
1954 She Couldn't Say No/Beautiful but Dangerous Corby Lane
The Egyptian Meryt
A Bullet Is Waiting Cally Canham
Désirée Désirée Clary
Demetrius and the Gladiators Diana Prikazan odlomek iz filma The Robe
1955 Footsteps in the Fog Lily Watkins
Guys and Dolls Sergeant Sarah Brown Osvojen zlati globus za najboljšo glavno igralko

Nominacija za nagrado BAFTA za najboljšo glavno igralko

1956 Hilda Crane Hilda Crane Burns
1957 This Could Be the Night Anne Leeds Nominacija za zlati globus
Until They Sail Barbara Leslie Forbes
1958 The Big Country Julie Maragon
Home Before Dark Charlotte Bronn Osvojena nagrada Laurel

Nominacija za zlati globus

1959 This Earth Is Mine Elizabeth Rambeau
1960 Elmer Gantry Sharon Falconer Osvojena nagrada Laurel

Nominacija za nagrado BAFTA za najboljšo glavno igralko
Nominacija za zlati globus

Spartak Varinia
The Grass Is Greener Hattie Durant Osvojena nagrada Laurel
1963 All the Way Home Mary Follett
1965 Life at the Top Susan Lampton
1966 Mister Buddwing The Blonde
1967 Divorce American Style Nancy Downes
Rough Night in Jericho Molly Lang
1968 Heidi gospodična Rottenmeier
1969 The Happy Ending Mary Wilson Nominacija za oskarja za najboljšo glavno igralko

Nominacija za zlati globus

1971 Say Hello to Yesterday ženska
1975 Mr. Sycamore Estelle Benbow
The Easter Promise Constance Payne TV
1978 The Dain Curse Aaronia Haldorn TV
Dominique Dominique Ballard
1979 Beggarman, Thief Gretchen Jordache Burke TV
1981 A Small Killing Margaret Lawrence TV
1983 Pesem ptic trnovk Fee Cleary Miniserija
Osvojen Emmy za najboljšo stransko igralko
Nominacija za zlati globus
1984 December Flower Etta Marsh TV
1985 Midas Valley Molly Hammond TV
North and South Clarissa Gault Main
Yellow Pages Maxine de la Hunt
1986 North and South Book II Clarissa Gault Main
1987 Perry Mason: The Case of the Lost Love Laura Robertson
1988 Inherit the Wind Lucy Brady TV
The Dawning teta Mary
1989 Great Expectations Miss Havisham
Murder, She Wrote

Epizoda: "Mirror, Mirror on the Wall"

Nominacija za Emmyja
1991 Zvezdne steze: Naslednja generacija

Epizoda: "The Drumhead"

Admiral Norah Satie
Dark Shadows Elizabeth Collins Stoddard/Naomi Collins
They Do It with Mirrors Carrie-Louise Serrocold
1994 In the Heat of the Night

Epizoda: "Chez and the Grand Lady"

Miss Cordelia TV serija
1995 How to Make an American Quilt Em Reed Nominacija za nagrado združenja Screen Actors Guild
Daisies in December Katherine Palmer
2001 Final Fantasy: The Spirits Within članica sveta 2 Posodila glas
2003 Winter Solstice Countess Lucinda Rhives Izšlo v Nemčiji kot Wintersonne
2004 Jean Simmons: Rose of England igrala samo sebe
Howl's Moving Castle babica Sophie Posodila glas, nenavedena
2005 Thru the Moebius Strip Shepway Posodila glas
2009 Shadows in the Sun Hannah Zadnja filmska vloga

Glasovanja[uredi | uredi kodo]

Več let zapored so jo britanski filmski ljubitelji izglasovali med deset največjih britanskih zvezd v letni anketi časopisa Motion Picture Herald.[27][28][29][30]

  • 1949 – 4. mesto (in 9. mesto med najbolj priljubljenimi vseh časov)
  • 1950 – 2. mesto (in 4. mesto med najbolj priljubljenimi vseh časov)
  • 1951 – 3. mesto

Nagrade in nominacije[uredi | uredi kodo]

Leto Nagrada Kategorija Nominirano delo Rezultat
1949 Oskar Najboljša igralka v stranski vlogi Hamlet Nominiran/a
1953 National Board of Review Najboljša igralka The Actress / The Robe / Young Bess Osvojil/a
1956 Zlati globus Najboljša igralka v komediji Guys and Dolls Osvojil/a
1957 Nagrada BAFTA Najboljša tuja igralka Guys and Dolls Nominiran/a
1958 Zlati globus Najboljša igralka v komediji This Could Be the Night Nominiran/a
1959 Zlati globus Najboljša igralka v drami Home Before Dark Nominiran/a
1961 Nagrada BAFTA Najboljša tuja igralka Elmer Gantry Nominiran/a
1961 Zlati globus Najboljša igralka v drami Elmer Gantry Nominiran/a
1970 Oskar Najboljša igralka v glavni vlogi The Happy Ending Nominiran/a
1970 Zlati globus Najboljša igralka v drami The Happy Ending Nominiran/a
1983 Emmy Najboljša igralka v stranski vlogi Pesem ptic trnovk Osvojil/a
1984 Zlati globus Najboljša igralka v stranski vlogi v seriji, miniseriji ali televizijskem filmu Pesem ptic trnovk Nominiran/a
1989 Emmy Najboljša gostujoča igralka v drami Murder, She Wrote Nominiran/a
1996 Nagrada Screen Actors Guild Najboljša igralska zasedba How to Make an American Quilt Nominiran/a

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. Encyclopædia Britannica
  3. SNAC — 2010.
  4. The International Who's Who of Women 2006Routledge, 2005. — ISBN 978-1-85743-325-8
  5. http://www.latimes.com/news/local/la-me-jean-simmons23-2010jan23,0,6629557.story
  6. http://www.aveleyman.com/OnThisDay.aspx?OTDMonth=01&OTDDay=31&OTDYear=1947
  7. http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2010/01/22/AR2010012205323.html?hpid=topnews
  8. Vallance, Tom (26. januar 2010). »Jean Simmons: Actress who dazzled opposite the likes of Marlon Brando, Kirk Douglas and Laurence Olivier«. Independent. Pridobljeno 25. avgusta 2017.
  9. Harmetz, Aljean (23. januar 2010). »Jean Simmons Dies at 80; Actress Whose Talent Exceeded the Parts She Played«. The New York Times. Pridobljeno 25. avgusta 2017.
  10. »Jean Simmons' Age Is Exposed«. Newspapers.com. 26. april 1967. Pridobljeno 26. avgusta 2017.
  11. Guest, Val. So You Want to be in Pictures?. ISBN 1-90311-115-3.
  12. 12,0 12,1 12,2 »Jean Simmons«. Reel Classics. Pridobljeno 26. avgusta 2017.
  13. French, Philip (23. januar 2010). »Jean Simmons: an unforgettable English rose«. The Guardian. Pridobljeno 26. novembra 2017.
  14. »Critics Praise Drama: Comedians Win Profits«. Trove. 29. december 1950. Pridobljeno 26. novembra 2017.
  15. Thomson, David (24. januar 2010). »Jean Simmons obituary«. The Guardian. Pridobljeno 26. novembra 2017.
  16. French, Philip (6. april 2008). »Philip French's screen legends«. The Guardian. Pridobljeno 19. decembra 2017.
  17. »A Little Night Music«. The Stephen Sondheim Reference Guide. Pridobljeno 19. decembra 2017.
  18. »English Stars Married Here«. Newspapers.com. 21. december 1950. Pridobljeno 25. avgusta 2017.
  19. »Jean Simmons Files to Divorce Stewart Granger«. Toledo Blade. 8. julij 1960. Pridobljeno 25. avgusta 2017.
  20. Douglass, Daniel (2011). Tough as Nails: The Life and Films of Richard Brooks. Madison, Wisconsin: University of Wisconsin Press.
  21. »Tracy Granger«. IMDb. Pridobljeno 25. avgusta 2017.
  22. »Kate Brooks«. IMDb. Pridobljeno 25. avgusta 2017.
  23. »British-born Hollywood actress Jean Simmons dies at 80«. BBC News. 23. januar 2010. Pridobljeno 26. avgusta 2017.
  24. »Obituary: Jean Simmons«. BBC News. 23. januar 2010. Pridobljeno 26. avgusta 2017.
  25. »Jean Simmons«. The Telegraph. 23. januar 2010. Pridobljeno 26. avgusta 2017.
  26. Goodchild, Sophie (18. december 2005). »Sting leads campaign against Blair's plan to reclassify cannabis«. Independent. Pridobljeno 21. januarja 2018.
  27. »Bob Hope Takes Lead from Bing in Popularity«. Trove. 31. december 1949. Pridobljeno 21. januarja 2018.
  28. »British Stars Oust Bing«. Trove. 31. december 1949. Pridobljeno 21. januarja 2018.
  29. »Bob Hope Best Draw in British Theatres«. Trove. 29. december 1950. Pridobljeno 21. januarja 2018.
  30. »Vivien Leigh Actress of the Year«. Trove. 29. december 1951. Pridobljeno 21. januarja 2018.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]