Pojdi na vsebino

Jean Simmons

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jean Simmons
Portret
Studijska fotografija iz leta 1955.
RojstvoJean Merilyn Simmons
31. januar 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2][…]
London[4]
Smrt22. januar 2010({{padleft:2010|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[5][1][…] (80 let)
Santa Monica[d], ZDA[7]
Državljanstvo Združeno kraljestvo
 ZDA
Poklicfilmska igralka, otroška igralka, plesalka, televizijska igralka, gledališka igralka, igralka
Leta aktivnosti1944–2010

Jean Simmons (polno ime Jean Merilyn Simmons), angleško-ameriška filmska igralka in pevka, *31. januar 1929, Lower Holloway, London, Anglija, † 22. januar 2010, Santa Monica, Kalifornija, Združene države Amerike.

Jean Simmons je bila britanska igralka in pevka.[8][9] Označili so jo za eno od ''dobro govorečih mladih zvezdnic'' J. Arthurja Ranka. Kariero je začela z vlogami v britanskih filmih, posnetih med drugo svetovno vojno in po njej, po letu 1950 pa je snemala predvsem hollywoodske filme.[10]

Leta 1948 je bila nominirana za oskarja za najboljšo igralko v stranski vlogi za predstavo v filmu Hamlet. Leta 1955 je osvojila zlati globus za najboljšo igralko za vlogo v filmu Guys and Dolls. Med druge pomembnejše vloge spadajo tiste v filmih Great Expectations (1946), Črni narcis (1947), The Blue Lagoon (1949), So Long at the Fair (1950), Angel Face (1953) Young Bess (1953), The Robe (1953), The Big Country (1958), Elmer Gantry (1960), Spartak (1960) in The Happy Ending leta 1969, za katero je bila nominirana za oskarja za najboljšo igralko. Leta 1983 je osvojila nagrado emmy za vlogo v miniseriji Pesem ptic trnovk.

Biografija

[uredi | uredi kodo]

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]

Jean Simmons se je rodila 31. januarja 1929 v Islingtonu v Londonu.[11] Oče Charles Simmons je na poletnih olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 osvojil bronasto medaljo v gimnastiki. Mama je bila Winifred Ada, rojena Loveland. Jean je bila najmlajša izmed štirih otrok, imela je starejši sestri in brata, Lorno, Harolda in Edno. Igrati je začela, ko je bila stara 14 let.[12]

Med drugo svetovno vojno se je družina preselila v Winscombe v Somersetu.[13] Tam je njen oče krajši čas učil športno vzgojo na šoli Sidcot.[14] V tem času je Jean sledila svoji najstarejši sestri in začela nastopati v manjših vaških igrah. Pela je tudi popularne pesmi, kot je Daddy Wouldn't Buy Me a Bow Wow. V tem času je želela postati akrobatična plesalka.[15]

Zgodnji filmi

[uredi | uredi kodo]

Po vrnitvi v London se je vpisala v šolo plesa Aida Foster, kjer jo je opazil režiser Val Guest in ji priskrbel prvo filmsko vlogo v filmu Give Us the Moon iz leta 1944, kjer je glavno vlogo igrala Margaret Lockwood, Jean pa je odigrala njeno sestro.[16] Sledile so manjše vloge v več filmih, med drugim Mr. Emmanuel (1944), Kiss the Bride Goodbye (1945), Meet Sexton Blake (1945) in v priljubljenem The Way to the Stars (1945) kot tudi v kratkem filmu Sports Day (1945).

V manjši vlogi harfistke je leta 1945 nastopila tudi v filmu Caesar in Cleopatra, ki ga je režiral Gabriel Pascal, glavno vlogo pa sta odigrala Vivien Leigh in bodoči mož Simmonsove Stewart Granger. Režiser Pascal je v Simmonsovi videl potencial in je leta 1945 z njo podpisal sedemletno pogodbo preko organizacije J. Arthurja Ranka.

Great Expectations in zvezdništvo

[uredi | uredi kodo]
Simmonsova na 20. podelitvi oskarjev leta 1948, kjer je prejela prvo nominacijo za to nagrado.

Jean Simmons je postala zvezdnica v Združenem kraljestvu, ko je odigrala mlado Estello v filmu Great Expectations iz leta 1946, ki ga je režiral David Lean. Film je postal tretji najbolj priljubljen film v Združenem kraljestvu leta 1947, Simmonsova pa je prejela odlične kritike.[17]

Delo na snemanju filma Great Expectations jo je tako navdušilo, da se je odločila za resno igralsko kariero:

»Mislila sem, da je to samo delo, kjer spoznavaš vse te izjemne filmske zvezde in dobivaš 5 funtov na dan, kar je bilo lepo, saj smo potrebovali denar. Menila sem, da bom nekoč odšla iz tega sveta, se poročila in imela otroke, tako kot moja mati. Delo z Davidom Leanom me je prepričalo, da nadaljujem.«[18]
Simmonsova v filmu Črni narcis iz leta 1947.

Sledile so stranske vloge v filmu Hungry Hill (1947) ob Margaret Lockwood in filmu združenja Powell-Pressburger Črni narcis (1947), kjer je igrala indijansko dekle ob Sabuju.[19][13]

Ugled ji je dvignila tudi vloga v drami Uncle Silas leta 1947. Istega leta je sledil še film The Woman in the Hall. Noben od teh filmov sicer ni bil prepričljivo uspešen, je pa postala mednarodna zvezda z vlogo Ofelije v filmu Hamlet Laurencea Olivierja leta 1948, za kar je prejela prvo nominacijo za oskarja. Olivier ji je ponudil priložnost za delo in študij na šoli Bristol Old Vic in veliko različnih vlog, s katerimi bi si nabrala izkušnje, vendar jo je vezala pogodba z Rankovo organizacijo. [20]

Leta 1949 je nastopila v glavni vlogi v filmu The Blue Lagoon režiserja Franka Launderja. Film je temeljil na romanu Henryja De Vere Stacpoolea iz leta 1908. Koproduciral ga je Launderjev sodelavec Sidney Gilliat.[21] Projekt je bil originalno zamišljen za Lockwoodovo desetletje pred tem. Film je prinesel precejšen finančni uspeh.[22]

Stewart Granger

[uredi | uredi kodo]

Leta 1949 je Simmonsova skupaj s Stewartom Grangerjem zaigrala v filmu Adam and Evelyne. Šlo je za njeno prvo odraslo vlogo. Z Grangerjem sta se zaljubila in se kmalu poročila.[23]

Posnela je dva filma, ki sta bila finančno uspešna: So Long at the Fair (1950) z Dirkom Bogardejem in Trio (1950), kjer je bila ena od številnih zvezdnikov, ki so nastopili v tem filmu. Nato je igrala v Cage of Gold (1950) z Davidom Farrarjem in The Clouded Yellow (1950) režiserja Ralpha Thomasa, kjer je bil njen soigralec Trevor Howard. Leta 1950 je bil Simmonsova izbrana za četrto najbolj priljubljeno zvezdo v Britaniji.[24]

Howard Hughes in Victor Mature

[uredi | uredi kodo]

Granger je postal hollywoodski zvezdnik z vlogo v filmu King Solomon's Mines (1950) in je podpisal pogodbo z MGM, zato se je Simmonsova z njim preselila v Los Angeles. Leta 1951 je Rank prodal njeno pogodbo Howardu Hughesu, ki je bil takrat lastnik RKO Pictures.[25][26]

Hughes si je želel začeti spolno razmerje s Simmonsovo, vendar je Granger preprečil njegova snubljenja, tako da je Hughesu po telefonu jezno rekel: »Gospod Howard, prekleti Hughes, obžalovali boste, če moje žene ne boste pustili pri miru.«[27] Da bi kaznoval Simmonsovo in Grangerja, je Hughes zavrnil njeno sodelovanje s Paramountom, kjer jo je režiser William Wyler želel v glavni ženski vlogi za svoj film Rimske počitnice. Na koncu je vlogo dobila Audrey Hepburn, ki je zaradi tega dobila zvezdniški status.

Njen prvi hollywoodski film je bil Androcles and the Lion (1952), ki ga je produciral Pascal, v njem pa je igral tudi Victor Mature. Sledil mu je Angel Face (1953), ki ga je režiral Otto Preminger, njen soigralec pa je bil Robert Mitchum. David Thomson je zapisal, da bi »o njej zdaj lahko govorili s strahospoštovanjem, ki ga izkazujejo Louise Brooks«, četudi bi Simmonsova igrala le v tem filmu.[28] Hughes, ki ga je Granger zavrnil, je Premingerju naročil, naj s Simmonsovo ravna čim bolj grobo, zaradi česar je režiser od njenega soigralca Mitchuma zahteval, da igralko vedno močneje udarja, dokler je Mitchum ni udaril in vprašal, ali si tega tako želi.[29] Z njim je nastopila tudi v komediji She Couldn't Say No (1954).

Leta 1952 je preko sodišča prišlo do prekinitve pogodbe s Hughesom.[28] Poravnala sta se zunaj sodišča; del dogovora je vseboval določbo, da bo Simmonsova posnela še en film brez dodatnega zaslužka.[30] Strinjala se je tudi, da bo pod okriljem RKO posnela še tri filme, vendar ne v tem studiu, ampak kot posojena igralka. Posnela je še en film za 20th Century Fox, medtem ko je RKO za en film dobil Victorja Matureja.[31]

Uradni portret za MGM.

Simmonsova in Granger sta se vrnila v Anglijo, da bi posnela triler Footsteps in the Fog (1955). Nato ji je Joseph Mankiewicz dodelil vlogo ob boku Marlona Branda v filmski adaptaciji dela Guys and Dolls (1955), kjer je sama pela v vlog, ki jo je zavrnila Grace Kelly. Film je postal velika uspešnica.[32]

Tako se je zgodilo tudi s filmoma v produkciji družbe MGM: This Could Be the Night (1957) in Until They Sail (1957).

Velik uspeh je doživela tudi s filmom The Big Country (1958) v režiji Williama Wylerja. Zaigrala je tudi v filmih Home Before Dark (1958) pri Warner Bros. in This Earth Is Mine (1959) z Rockom Hudsonom pri Universalu. Po mnenju filmskega kritika Philipa Frencha je bil Home Before Dark "morda njena najboljša vloga gospodinje, ki je v psihodrami Mervyna LeRoya pahnjena v živčni zlom."[33]

Elmer Gantry in Richard Brooks

[uredi | uredi kodo]

Leta 1960 je nastopila v filmu Elmer Gantry, ki ga je režiral Richard Brooks, ki je nato postal njen drugi mož. Film je bil uspešen, prav tako kot Spartak (1960), kjer je igrala ljubezen lika Kirka Douglasa. Simmonsova je nato posnela še film The Grass Is Greener (1960) z Mitchumom, Caryjem Grantom in Deborah Kerr.

Za nekaj let se je umaknila z ekranov, nato pa se je vrnila v filmu All the Way Home (1963) z Robertom Prestonom. Posnela je filme Life at the Top (1965) z Laurenceom Harveyjem, Mister Buddwing (1966) z Jamesom Garnerjem, Divorce American Style (1967) z Dickom Van Dykeom in Rough Night in Jericho (1967) z Georgeom Peppardom in Deanom Martinom.

Poznejša kariera

[uredi | uredi kodo]

Do sedemdesetih let se je Simmonsova osredotočila na oder in televizijske vloge. V ZDA je nastopala v A Little Night Music režiserja Stephena Sondheima, nato pa se je predstavila še v Londonu kot Desirée Armfeldt v West Endu. V tej predstavi je igrala tri leta in se ni naveličala Sondhemove glasbe. Dejala je, da ji je ne glede na utrujenost glasba zmeraj dala novih moči.[34]

Leta 1983 je v miniseriji Pesem ptic trnovk upodobila mamo Fiono ''Fee'' Cleary, za kar je osvojila emmyja. V letih 1985 in 1986 se je pojavila v North and South, kjer je ponovno igrala družinsko mater Clarisso Main. Leta 1988 je zaigrala v filmu The Dawning z Anthonyjem Hopkinsom in Hughom Grantom, leto pozneje pa še v remaku filma Great Expectations, kjer je igrala gospod Havisham, Estellino posvojiteljico.[35]

Leta 1991 se je pojavila tudi v epizodi The Drumhead serije Zvezdne steze: Naslednja generacija kot upokojena admiralka, ki vodi preiskavo. Istega leta je nastopila tudi kot družinska mati Elizabeth Collins Stoddard in njena prednica Naomi Collins v kratkotrajnih oživitvah serij iz šestdesetih let 20. stoletja Dark Shadows. V originalu je te vloge upodobila Joan Bennett. Med letoma 1994 in 1998 je bila pripovedovalka v dokumentarni televizijski seriji Mysteries of the Bible. Leta 2004 je nastopila v glavni vlogi Sophie v angleškem filmu Howl's Moving Castle.[35]

Zasebno življenje

[uredi | uredi kodo]
Jean Simmons s prvim možem Stewartom Grangerjem leta 1955.

Jean Simmons se je poročila in ločila dvakrat. Njen prvi mož je bil angleški igralec Stewart Granger, s katerim se je v starosti 21 let poročila 20. decembra 1950 v Tucsonu v Arizoni.[36] Leta 1956, ko sta postala državljana ZDA, se je rodila njuna hči Tracy Granger.[37] Ločila sta se leta 1960.[38]

1. novembra 1960 se je Simmonsova poročila z režiserjem Richardom Brooksom.[39] Leto dni pozneje sta dobila hčer Kate Brooks. Ločila sta se leta 1980.[40] Čeprav sta bila oba moža precej starejša od nje, je Simmonsova zanikala, da išče figuro očeta, ki ga je izgubila, ko je bila stara 16 let. Dejala je:

»Prav nič nista bila podobna mojemu očetu. Moj oče je bil nežen, mehak človek. Oba moja moža sta bila veliko bolj hrupna in veliko bolj samozavestna ... To res ni povezano s starostjo ... Gre za to, kar je tam – iskrica in smisel za humor.«[18]

V intervjuju leta 1984, ki ga je dala v Københavnu med snemanjem filma Going Undercover (1988[41][42] oz. alternativni naslov Yellow Pages, dokončan leta 1985)[43], je nekoliko podrobneje opisala svoje zakone in izjavila:

»Morda se sliši poenostavljeno, ampak moja dva zakona bi lahko povzeli takole: ko sem se želela poročiti, je Jimmy (Stewart Granger) rekel: "Želim samo, da si lepa." In ko sem se želela ukvarjati s kuhanjem, je Richard rekel: "Pozabi na kuhanje. Izurjena si bila za igranje – zato igraj!" Večina ljudi je mislila, da sem bila v prvem zakonu precej nemočna – oklevajoča in šibka kot metulj. Richard Brooks je bil tisti, ki je videl, kaj je narobe, in me je poskušal postaviti na lastne noge. Jaz sem se pritoževala: "Bojim se." In on je rekel: "Nikoli se ne boj neuspeha. Vsakič, ko zjutraj vstaneš, si v prednosti."«

Iz vsakega zakona je imela po eno hčerko, ki se obe ukvarjata s filmi. Tracy Granger je postala filmska in televizijska montažerka leta 1990, Kate Brooks pa dela kot televizijska asistentka in producentka. Hčeri sta dobili imeni po Jeaninih dobrih prijateljih, igralcu Spencerju Tracyju[44] in igralki Katharine Hepburn. Konec sedemdesetih let se je Simmonsova preselila na vzhodno obalo ZDA. Nekaj časa je živela v New Milfordu v Connecticutu. Kasneje se je vrnila v Kalifornijo in se naselila v Santa Monici, kjer je ostala vse do svoje smrti.

Leta 2003 je na novoletni podelitvi odlikovanj bila imenovana za častnico Reda britanskega imperija (OBE) za zasluge na področju igranja.[45]

Leta 2003 je postala tudi pokroviteljica britanske dobrodelne organizacije Release, ki se ukvarja s področjem zlorabe zdravil. Leta 2005 je podpisala tudi peticijo britanskemu premierju Tonyju Blairu proti prestavitvi konoplje iz drog razreda C v razred B.[46]

Smrt

[uredi | uredi kodo]
Grob Jean Simmons na pokopališču Highgate.

Jean Simmons je umrla zaradi pljučnega raka na svojem domu v Santa Monici 22. januarja 2010, 9 dni pred 81. rojstnim dnevom. Pokopali so jo na pokopališču Highgate v severnem Londonu.[47][48][49]

Filmografija

[uredi | uredi kodo]
Leto Film Vloga Opombe
1944 Give Us the Moon Heidi
Mr. Emmanuel Sally Cooper Navedena kot Jean Simmonds
Sports Day Peggy
1945 Kiss the Bride Goodbye Molly Dodd[50]
Meet Sexton Blake Eva Watkins[51]
The Way to the Stars pevka
Caesar and Cleopatra harfistka Ni navedena
1946 Great Expectations Estella kot dekle
1947 Hungry Hill Jane Brodrick
Črni narcis Kanchi
Uncle Silas Caroline Ruthyn
The Woman in the Hall Jay Blake
1948 Hamlet Ofelija Nagrajena na beneškem filmskem festivalu (Volpi Cup)

Nominacija za oskarja za najboljšo stransko igralko

1949 Adam and Evelyne Evelyne Kirby
The Blue Lagoon Emmeline Foster
1950 So Long at the Fair Vicky Barton Drugo mesto med najboljšimi igralkami v konkurenci za nagrado Bambi
Trio Evie Bishop Drugo mesto med najboljšimi igralkami v konkurenci za nagrado Bambi
Cage of Gold Judith Moray
The Clouded Yellow Sophie Malraux
1952 Androcles and the Lion Lavinia
1953 Angel Face Diane Tremayne Jessup
Young Bess princesa Elizabeth Nagrada Nacionalnega odbora za recenzijo filma (tudi za vlogi v The Robe in The Actress)
Affair with a Stranger Carolyn Parker
The Robe Diana Nagrada Nacionalnega odbora za recenzijo filma (tudi za vlogi v Young Bess in The Actress)
The Actress Ruth Gordon Jones Nagrada Nacionalnega odbora za recenzijo filma (tudi za vlogi v Young Bess in The Robe)
1954 She Couldn't Say No Corby Lane alternativni naslov Beautiful but Dangerous
The Egyptian Meryt
A Bullet Is Waiting Cally Canham
Désirée Désirée Clary
Demetrius and the Gladiators Diana Prikazan odlomek iz filma The Robe
1955 Footsteps in the Fog Lily Watkins
Guys and Dolls Sarah Brown Osvojen zlati globus za najboljšo glavno igralko

Nominacija za nagrado BAFTA za najboljšo glavno igralko

1956 Hilda Crane Hilda Crane Burns
1957 This Could Be the Night Anne Leeds Nominacija za zlati globus
Until They Sail Barbara Leslie Forbes
1958 The Big Country Julie Maragon
Home Before Dark Charlotte Bronn Nominacija za nagrado Laurel (4. mesto)

Nominacija za zlati globus

1959 This Earth Is Mine Elizabeth Rambeau
1960 Elmer Gantry Sharon Falconer Nominacija za nagrado Laurel (3. mesto)

Nominacija za nagrado BAFTA za najboljšo glavno igralko
Nominacija za zlati globus

Spartak Varinia
The Grass Is Greener Hattie Durant Nominacija za nagrado Laurel (5. mesto)
1963 All the Way Home Mary Follett
1965 Life at the Top Susan Lampton
1966 Mister Buddwing The Blonde
1967 Divorce American Style Nancy Downes
Rough Night in Jericho Molly Lang
1968 Heidi gospodična Rottenmeier TV
1969 The Happy Ending Mary Wilson Nominacija za oskarja za najboljšo glavno igralko

Nominacija za zlati globus

1971 Say Hello to Yesterday ženska
1972 The Odd Couple princesa Lydia Epizoda The Princess
1975 Mr. Sycamore Estelle Benbow
The Easter Promise Constance Payne TV
1977 Hawaii Five-O Terri O'Brien TV, epizoda A Cop on the Cover
1978 The Dain Curse Aaronia Haldorn TV
Dominique Dominique Ballard
1979 Beggarman, Thief Gretchen Jordache Burke TV
1981 A Small Killing Margaret Lawrence TV
Golden Gate Jane Kingsley TV
Jacqueline Susann's Valley of the Dolls Helen Lawson TV
1983 Pesem ptic trnovk Fee Cleary TV
Osvojen Emmy za najboljšo stransko igralko
Nominacija za zlati globus
1984 December Flower Etta Marsh TV
All for Love Deidre Mackay Epizoda Down at the Hydro
1985 Midas Valley Molly Hammond TV
North and South Clarissa Gault Main TV
1986 North and South Book II Clarissa Gault Main TV
1987 Perry Mason: The Case of the Lost Love Laura Robertson TV
1988 Inherit the Wind Lucy Brady TV
The Dawning teta Mary
Going Undercover Maxine de la Hunt[52] Izšlo kot Going Undercover v ZDA leta 1988.[41][42] V Združenem kraljestvu izšlo pod naslovom Yellow Pages leta 1985.[43][52]
1989 Great Expectations Miss Havisham TV
Murder, She Wrote Eudora McVeigh Shipton Epizoda Mirror, Mirror on the Wall

Nominacija za Emmyja

1991 Zvezdne steze: Naslednja generacija Admiralka Norah Satie Epizoda The Drumhead
Dark Shadows Elizabeth Collins Stoddard/Naomi Collins
They Do It with Mirrors Carrie-Louise Serrocold TV

V sklopu televizijske serije primerov Miss Marple

1994 In the Heat of the Night Miss Cordelia TV

Epizoda Chez and the Grand Lady

1994-1998 Mysteries of the Bible pripovedovalka
1995 How to Make an American Quilt Em Reed Nominacija za nagrado združenja Screen Actors Guild
Daisies in December Katherine Palmer
2001 Final Fantasy: The Spirits Within članica sveta 2 Posodila glas
2003 Winter Solstice grofica Lucinda Rhives Izšlo v Nemčiji kot Wintersonne
2004 Jean Simmons: Rose of England igrala samo sebe
Howl's Moving Castle starejša Sophie Posodila glas, angleška verzija
2005 Thru the Moebius Strip Shepway Posodila glas
2009 Shadows in the Sun Hannah Zadnja filmska vloga

Glasovanja

[uredi | uredi kodo]

Več let zapored so jo britanski filmski ljubitelji izglasovali med deset največjih britanskih zvezd v letni anketi časopisa Motion Picture Herald.

  • 1949 – 4. mesto[53] (in 9. mesto med najbolj priljubljenimi vseh časov)[54]
  • 1950 – 2. mesto (in 4. mesto med najbolj priljubljenimi vseh časov)[55]
  • 1951 – 3. mesto[56]

Nagrade in nominacije

[uredi | uredi kodo]
Leto Nagrada Kategorija Nominirano delo Rezultat
1949 Oskar Najboljša igralka v stranski vlogi Hamlet nominiran/a
1950 Nagrada časnika Daily Mail Najboljša britanska igralka leta Osvojil/a
1953 National Board of Review Najboljša igralka The Actress / The Robe / Young Bess Osvojil/a
1956 Zlati globus Najboljša igralka v komediji Guys and Dolls Osvojil/a
1957 Nagrada BAFTA Najboljša tuja igralka Guys and Dolls nominiran/a
1958 Zlati globus Najboljša igralka v komediji This Could Be the Night nominiran/a
1959 Zlati globus Najboljša igralka v drami Home Before Dark nominiran/a
1961 Nagrada BAFTA Najboljša tuja igralka Elmer Gantry nominiran/a
1961 Zlati globus Najboljša igralka v drami Elmer Gantry nominiran/a
1970 Oskar Najboljša igralka v glavni vlogi The Happy Ending nominiran/a
1970 Zlati globus Najboljša igralka v drami The Happy Ending nominiran/a
1983 Emmy Najboljša igralka v stranski vlogi Pesem ptic trnovk Osvojil/a
1984 Zlati globus Najboljša igralka v stranski vlogi v seriji, miniseriji ali televizijskem filmu Pesem ptic trnovk nominiran/a
1989 Emmy Najboljša gostujoča igralka v drami Murder, She Wrote nominiran/a
1996 Nagrada Screen Actors Guild Najboljša igralska zasedba How to Make an American Quilt nominiran/a

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ Encyclopædia Britannica
  3. ↑ SNAC — 2010.
  4. ↑ The International Who's Who of Women 2006 — Routledge, 2005. — ISBN 978-1-85743-325-8
  5. ↑ http://www.latimes.com/news/local/la-me-jean-simmons23-2010jan23,0,6629557.story
  6. ↑ http://www.aveleyman.com/OnThisDay.aspx?OTDMonth=01&OTDDay=31&OTDYear=1947
  7. ↑ http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2010/01/22/AR2010012205323.html?hpid=topnews
  8. ↑ Nelson, Valerie J. (23. januar 2010). »Jean Simmons dies at 80; radiant beauty was known for stunning versatility«. Los Angeles Times. Pridobljeno 29. maja 2025.
  9. ↑ Vallance, Tom (26. januar 2010). »Jean Simmons: Actress who dazzled opposite the likes of Marlon Brando, Kirk Douglas and Laurence Olivier«. Independent. Pridobljeno 25. avgusta 2017.
  10. ↑ Harmetz, Aljean (23. januar 2010). »Jean Simmons Dies at 80; Actress Whose Talent Exceeded the Parts She Played«. The New York Times. Pridobljeno 25. avgusta 2017.
  11. ↑ Oxford Dictionary of National Biography, Jean Simmons, (Brian McFarlane)
  12. ↑ »Jean Simmons' Age Is Exposed«. Newspapers.com. 26. april 1967. Pridobljeno 26. avgusta 2017.
  13. ↑ 13,0 13,1 "Are They Being Fair to Jean Simmons?", Picturegoer, 2. 8. 1947.
  14. ↑ V intervjuju pri Glorii Hunniford v Sunday television interview LWT, jeseni 1985.
  15. ↑ TV Times, 22–28 marec 1975, stran 4.
  16. ↑ Guest, Val (1. april 2001). So You Want to be in Pictures?. ISBN 1-90311-115-3.
  17. ↑ »Anna Neagle Most Popular Actress«. The Sydney Morning Herald. 3. januar 1948. Pridobljeno 4. junija 2025.
  18. ↑ 18,0 18,1 Woman's Weekly, božič 1989
  19. ↑ »Jean Simmons Biography«. Reel Classics. Pridobljeno 4. junija 2025.
  20. ↑ French, Philip (23. januar 2010). »Jean Simmons: an unforgettable English rose«. The Guardian. Pridobljeno 26. novembra 2017.
  21. ↑ »... and from London«. The Mail. 4. januar 1947. Pridobljeno 4. junija 2025.
  22. ↑ Gillett, Philip (2003). The British working class in postwar film. Mancester: Mancester University Press. str. 200. ISBN 0719062578.
  23. ↑ »JEAN SIMMONDS TO FACE F/LIGHTS (sic)«. Townsville Daily Bulletin. 16. november 1948. Pridobljeno 9. junija 2025.
  24. ↑ »Critics Praise Drama: Comedians Win Profits«. Trove. 29. december 1950. Pridobljeno 26. novembra 2017.
  25. ↑ Brown, Peter; Broeske, Pat (1997). Howard Hughes, The Untold Story. Penguin. str. 241. ISBN 978-0451180285.
  26. ↑ Lennon, Peter (12. november 1999). »The year of the flirt«. The Guardian. Pridobljeno 10. junija 2025.
  27. ↑ »Stewart Granger Jean Simmons and Claire Bloom – adventures of two north London girls«. Aenigma. Pridobljeno 10. junija 2025.
  28. ↑ 28,0 28,1 Thomson, David (24. januar 2010). »Jean Simmons obituary«. The Guardian. Pridobljeno 26. novembra 2017.
  29. ↑ Bernstein, Adam (24. januar 2010). »English actress was known for roles in the films 'Hamlet' and 'Elmer Gantry'«. Washington Post. Pridobljeno 10. junija 2025.
  30. ↑ Hopper, Hedda (18. 7. 1952). "Looking at Hollywood: Story of Talking Animals Bought for Movie". Chicago Daily Tribune. Stran A4.
  31. ↑ »Jean Simmons Suit Settled by Hughes: British Actress Wins on Points; Producer to Pay All Costs of Trial«. Los Angeles Times. 18. julij 1952. Pridobljeno 10. junija 2025.
  32. ↑ »109 top money films of 1956«. Variety. 2. januar 1957. Pridobljeno 22. junija 2025.
  33. ↑ French, Philip (6. april 2008). »Philip French's screen legends«. The Guardian. Pridobljeno 22. junija 2025.
  34. ↑ »A Little Night Music«. The Stephen Sondheim Reference Guide. Pridobljeno 19. decembra 2017.
  35. ↑ 35,0 35,1 »Jean Simmons«. Reel Classics. Pridobljeno 26. avgusta 2017.
  36. ↑ »English Stars Married Here«. Newspapers.com. 21. december 1950. Pridobljeno 25. avgusta 2017.
  37. ↑ »The Stewart Grangers Become Citizens of US«. The Milwaukee Journal. 9. junij 1956. Pridobljeno 18. junija 2025.[mrtva povezava]
  38. ↑ »Jean Simmons Files to Divorce Stewart Granger«. Toledo Blade. 8. julij 1960. Pridobljeno 25. avgusta 2017.
  39. ↑ »Actress Weds Film Director«. The Odessa American. Pridobljeno 18. junija 2025.
  40. ↑ Daniel 2011, stran 210.
  41. ↑ 41,0 41,1 »Going Undercover (1988)«. BFI. Arhivirano iz prvotnega dne 7. julija 2020. Pridobljeno 5. junija 2025.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  42. ↑ 42,0 42,1 Wilmington, Michael (20. junij 1988). »MOVIE REVIEW : 'Going Undercover'--the Gags, Ideas Get Lost in the Chase«. Los Angeles Times. Pridobljeno 5. junija 2025.
  43. ↑ 43,0 43,1 »Yellow Pages (1985)«. British Board of Film Classification. Arhivirano iz prvotnega dne 8. julija 2020. Pridobljeno 5. junija 2025.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  44. ↑ Picture Show and TV Mirror, 2. 7. 1960, stran 7. Simmonsova je v intervjuju povedala, da je hči dobila ime po Spencerju Tracyju, vendar je dodala, da je Granger trdil, da je dobila ime po vlogi Katharine Hepburn v The Philadelphia Story.
  45. ↑ »No. 56797«. The London Gazette. 31. december 2022. Pridobljeno 19. junija 2025.
  46. ↑ Goodchild, Sophie (18. december 2005). »Sting leads campaign against Blair's plan to reclassify cannabis«. Independent. Pridobljeno 21. januarja 2018.
  47. ↑ »British-born Hollywood actress Jean Simmons dies at 80«. BBC News. 23. januar 2010. Pridobljeno 26. avgusta 2017.
  48. ↑ »Obituary: Jean Simmons«. BBC News. 23. januar 2010. Pridobljeno 26. avgusta 2017.
  49. ↑ »Jean Simmons«. The Daily Telegraph. 23. januar 2010. Pridobljeno 26. avgusta 2017.
  50. ↑ »Kiss the Bride Goodbye (1945)«. IMDb. Pridobljeno 4. junija 2025.
  51. ↑ »Meet Sexton Blake (1945)«. IMDb. Pridobljeno 4. junija 2025.
  52. ↑ 52,0 52,1 Allon, Yoram; Cullen, Del; Patterson, Hannah (2001). Contemporary British and Irish Film Directors. Wallflower Press. str. 60. ISBN 9781903364215.
  53. ↑ »Bob Hope Takes Lead from Bing in Popularity«. Trove. 31. december 1949. Pridobljeno 21. januarja 2018.
  54. ↑ »Tops At Home«. The Courier-Mail. 31. december 1949. Pridobljeno 21. januarja 2018.
  55. ↑ »Bob Hope Best Draw in British Theatres«. Trove. 29. december 1950. Pridobljeno 21. januarja 2018.
  56. ↑ »Vivien Leigh Actress of the Year«. Trove. 29. december 1951. Pridobljeno 21. januarja 2018.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • Capua, Michelangelo (2022). Jean Simmons: Her Life and Career. Jefferson, North Carolina: McFarland & Company. ISBN 978-1-4766-8224-2.
  • Daniel, Douglass K. (2011). Tough as Nails: The Life and Films of Richard Brooks. Madison, WI: University of Wisconsin Press. Strani 66, 141, 233. ISBN 978-0299251239.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Jean Simmons.
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Jean Simmons
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean_Simmons&oldid=6459292«