Izguba trupa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Število smrtnih žrtev v nesrečah z izgubo trupa letal na leto (obdobje 1940–2017)

Izguba trupa (angleško: "hull loss") je tip letalske nesreče, v kateri se letalo poškoduje do te mere, da ga ni več mogoče popraviti,[1] kar povzroči odpis. Izraz se uporablja tudi v situacijah, ko je letalo pogrešano, iskanje njegovih razbitin končano ali ko so razbitine logistično nedostopne.[2]

Za merjenje relativnega tveganja leta oziroma letala se v celotni letalski industriji uporablja enota »število izgub trupa na 100.000 vzletov«.[1] Med leti 1959 in 2006, v prvem delu dobe reaktivnih letal, 384 od 835 izgub trupov oz. 46 % ni bilo usodnih.[3] Letalske družbe imajo zavarovanje za kritje izgube trupa na dvanajstmesečni osnovi. Pred napadi 11. septembra 2001 je lahko tipična zavarovalna vsota[pojasni] ob izgubi trupa dosegla 250 milijonov USD. 

Konstruktivna izguba trupa med drugim upošteva tudi druge naključne stroške poleg popravila, kot so reševanje razbitin, dodatni stroški logistike popravila neplovnega zrakoplova na kraju nesreče in ponovno certificiranje zrakoplova. Zavarovalne police, ki pokrivajo katero koli sredstvo amortizacije, običajno plačajo zavarovancu izračunano vrednost rabljenega predmeta, tako da bo objekt pogosto odpisan, saj so naključni stroški skoraj enaki stroškom nakupa nove zamenjave. 

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Barnett, A. (2009). »Chapter 11. Aviation Safety and Security«. V Belobaba, P. (ur.). The Global Airline Industry. str. 313–342. doi:10.1002/9780470744734.ch11. ISBN 9780470744734.
  2. Jones, Richard (2011). 20% Chance of Rain: Exploring the Concept of Risk. John Wiley & Sons. ISBN 978-1118116364.
  3. Rick Darby. »Fewer Fatalities in Hull Loss Accidents« (PDF). Flightsafety.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. januarja 2021. Pridobljeno 21. decembra 2013.