Ivica Olić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ivica Olić
Portret
Osebni podatki
Rojstvo14. september 1979({{padleft:1979|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[2][3][4] (43 let)
Davor[d]
Višina182 cm[1]
Položajnapadalec
Mladinska kariera
Posavac Davor
Marsonia
Članska kariera*
LetaKlubNastopi(goli)
1996–1998Marsonia42(17)
1998–2000Hertha BSC II30(10)
1998–2000Hertha BSC2(0)
2000–2001Marsonia42(21)
2001–2002NK Zagreb28(21)
2002–2003Dinamo Zagreb27(16)
2003–2007CSKA Moskva78(35)
2007–2009Hamburger SV78(29)
2009–2012Bayern Munich55(13)
2012–2015VfL Wolfsburg78(28)
2015–2016Hamburger SV25(2)
2016–20171860 Munich30(5)
Skupaj515(197)
Državna reprezentanca
1996Hrvaška do 17 let3(0)
1997Hrvaška do 18 let1(0)
1997–1998Hrvaška do 19 let9(1)
1998Hrvaška do 20 let1(0)
2000–2001Hrvaška do 21 let6(2)
2002–2015Hrvaška104(20)
Trenerska kariera
2017–2021Hrvaška (pom.)
2021CSKA Moskva
2021–Hrvaška (pom.)
* Nastopi in goli v domačem prvenstvu, .

Ivica Olić, hrvaški nogometaš in trener, * 14. september 1979, Davor, SR Hrvaška, SFRJ.

Trenutno pa je pomočnik trenerja hrvaške reprezentance.

V svoji karieri je Olić igral za nemške klube, kot so Hamburger SV, VfL Wolfsburg in Bayern München, pa tudi moskovski CSKA, ki je za slednjo osvojil pokal UEFA 2004–2005 in tudi za hrvaško reprezentanco. Olić je v sprva igral kot napadalec, pozneje pa kot branilec. Opisali so ga kot neusmiljenega zasledovalca žoge ter da ima "moč in spodoben korak z njim". Nekdanji menedžer Hrvaške, Slaven Bilić ga je opisal kot tipičnega "zmagovalca tekem" in "kralja pomembnih tekem" zaradi njegove sposobnosti doseganja zadetkov na pomembnih tekmah proti velikim nasprotnikom. Olić, ki je bil v letih 2009 in 2010 razglašen za hrvaškega nogometaša leta, je z münchenskim klubom Bayer nastopil v dveh finalih Lige prvakov Uefe, v letih 2010 in 2012.[5]

Olić je Hrvaško zastopal na treh svetovnih pokalih FIFA - v letih 2002, 2006 in 2014 - ter dveh evropskih prvenstvih UEFA - v letih 2004 in 2008; svoj 100. nastop je odigral 16. novembra 2014, preden se je leta 2015 upokojil iz mednarodnega nogometa.[6]

Trenersko pot je začel leta 2017, pridružil se je trenerskemu štabu po imenovanju Zlatka Dalića za glavnega trenerja hrvaške reprezentance. Moštvu je pomagal doseči finale svetovnega pokala FIFA 2018 in se uvrstiti na UEFA Euro 2020, pri čemer je prekinil svoj mandat z ekipo in kratek čas treniral za svoj nekdanji klub CSKA iz Moskve.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Ivica Olić«. VfL Wolfsburg. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2013. Pridobljeno 19. junija 2014.
  2. transfermarkt.com — 2000.
  3. FBref
  4. Argentine Soccer Database
  5. [nepoznan »Putin dodijelio Ivici Oliću visoko rusko odličje«]. http://www.index.hr/mobile/clanak.aspx?category=sport&id=297124. {{navedi novice}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč); Preveri vrednost |url= (pomoč); Zunanja povezava v |date= (pomoč)
  6. »Ìvan«.
  7. »Bilić šokiran zbog Olića: Ovo je užas i horor!«.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]