Ivica Olić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ivica Olić
Portret
Osebni podatki
Rojstvo 14. september 1979({{padleft:1979|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[2][3][4] (44 let)
Davor[d]
Višina 182 cm[1]
Položaj napadalec
Mladinska kariera
Posavac Davor
Marsonia
Članska kariera*
Leta Klub Nastopi (goli)
1996–1998 Marsonia 42 (17)
1998–2000 Hertha BSC II 30 (10)
1998–2000 Hertha BSC 2 (0)
2000–2001 Marsonia 42 (21)
2001–2002 NK Zagreb 28 (21)
2002–2003 Dinamo Zagreb 27 (16)
2003–2007 CSKA Moskva 78 (35)
2007–2009 Hamburger SV 78 (29)
2009–2012 Bayern Munich 55 (13)
2012–2015 VfL Wolfsburg 78 (28)
2015–2016 Hamburger SV 25 (2)
2016–2017 1860 Munich 30 (5)
Skupaj 515 (197)
Državna reprezentanca
1996 Hrvaška do 17 let 3 (0)
1997 Hrvaška do 18 let 1 (0)
1997–1998 Hrvaška do 19 let 9 (1)
1998 Hrvaška do 20 let 1 (0)
2000–2001 Hrvaška do 21 let 6 (2)
2002–2015 Hrvaška 104 (20)
Trenerska kariera
2017–2021 Hrvaška (pom.)
2021 CSKA Moskva
2021– Hrvaška (pom.)
  • Nastopi in goli v domačem prvenstvu, .

Ivica Olić, hrvaški nogometaš in trener, * 14. september 1979, Davor, SR Hrvaška, SFRJ.

Trenutno je pomočnik trenerja hrvaške reprezentance.

V svoji karieri je Olić igral za nemške klube, kot so Hamburger SV, VfL Wolfsburg in Bayern München, pa tudi moskovski CSKA, ki je za slednjo osvojil pokal UEFA 2004–2005 in tudi za hrvaško reprezentanco. Olić je v sprva igral kot napadalec, pozneje pa kot branilec. Opisali so ga kot neusmiljenega zasledovalca žoge ter da ima "moč in spodoben korak z njim". Nekdanji menedžer Hrvaške, Slaven Bilić ga je opisal kot tipičnega "zmagovalca tekem" in "kralja pomembnih tekem" zaradi njegove sposobnosti doseganja zadetkov na pomembnih tekmah proti velikim nasprotnikom. Olić, ki je bil v letih 2009 in 2010 razglašen za hrvaškega nogometaša leta, je z münchenskim klubom Bayern nastopil v dveh finalih Lige prvakov Uefe, v letih 2010 in 2012.[5]

Olić je Hrvaško zastopal na treh svetovnih pokalih FIFA - v letih 2002, 2006 in 2014 - ter dveh evropskih prvenstvih UEFA - v letih 2004 in 2008; svoj 100. nastop je odigral 16. novembra 2014, preden se je leta 2015 upokojil iz mednarodnega nogometa.[6]

Trenersko pot je začel leta 2017, pridružil se je trenerskemu štabu po imenovanju Zlatka Dalića za glavnega trenerja hrvaške reprezentance. Moštvu je pomagal doseči finale svetovnega pokala FIFA 2018 in se uvrstiti na UEFA Euro 2020, pri čemer je prekinil svoj mandat z ekipo in kratek čas treniral za svoj nekdanji klub CSKA iz Moskve.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Ivica Olić«. VfL Wolfsburg. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2013. Pridobljeno 19. junija 2014.
  2. ↑ transfermarkt.com — 2000.
  3. ↑ FBref
  4. ↑ Argentine Soccer Database
  5. ↑ »Putin dodijelio Ivici Oliću visoko rusko odličje«. Index.hr (v hrvaščini). 18. december 2005. Pridobljeno 21. novembra 2023.
  6. ↑ »Ìvan«.
  7. ↑ »Bilić šokiran zbog Olića: Ovo je užas i horor!«.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Stub icon

Ta članek o nogometašu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ivica_Olić&oldid=6126785«