Ivan Laharnar
Ivan Laharnar | |
---|---|
Rojstvo | 7. maj 1866 Šentviška Gora |
Smrt | 27. december 1944 (78 let) Šentviška Gora |
Državljanstvo | Kraljevina Italija Avstro-Ogrska |
Poklic | skladatelj, organist |
Ivan Laharnar, slovenski organist in skladatelj, * 7. maj 1866, Šentviška Gora, † 27. december 1944, Šentviška Gora.
Življenje in delo[uredi | uredi kodo]
Laharnar je bil trgovec in župan ter orglar v domačem kraju. Glasbe so ga učili trije duhovniki: domači župnik F. Ilovar in šebreljski župnik A. Harmel in I. Kokošar. Z 10 leti je bil že organist v domačem kraju in vodil pevski zbor 32 let. V glasbi je bil samouk, privrženec cicilijanskega gibanja. Večino liturgičnih skladb je objavil v Cerkvenem glasbeniku. V samozaložbi je izdal zbirke posvetnih zborovskih skladb (Gorske cvetlice, 1891; Gorski odmevi, 1900; Planinke, 1903). Napisal je preko 600 skladb, večinoma zborovskih. Skupaj z D. Fajgljem in I. Kokošarjem je zbiral stare cerkvene napeve in pesmi slovenskega ljudskega izročila, ki so harmonizirani izhajali v zbirki Cerkvene pesmi, nabrane med slovenskim narodom I-IV (1885-1893). Laharnar je vseskozi ljudski skladatelj zlasti na Primorskem zelo priljubljen. Med primorskimi zbori so še vedno popularna nekatera njegova zborovska dela (Slovan, na dan!; Mladosti ni). Pisal pa je tudi J.P. Gallusu.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Enciklopedija Slovenije. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Premrl Stanko. »Laharnar Ivan«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.