Ivan Bernik (filozof)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ivan Bernik (filozof)
Rojstvo9. december 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Šmarjetna Gora[d][1]
Smrt2. februar 1897({{padleft:1897|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (25 let)
Ljubljana
Državljanstvo Avstro-Ogrska
Poklicfilozof

Ivan Bernik, slovenski filozof, * 9. december 1871 Kranj, † 2. februar 1897, Ljubljana.

Na dunajski univezi je končal študij filozofije in se kot suplent zaposlil na gimnaziji v Celju, kasneje pa kot pisar v Ljubljani. Kot filozof estetik je nasproti Mahničevi vsebinski, pedagoško-utilitaristični estetiki postavil novo, formalistično zasnovana estetiko. V razpravah Nekaj o lepem (1894) in O realizmu (1897) je poudarjal važnost čustva pri estetskem doživljanju. Pomembno je njegovo razmišljanje o razmerju med lepoto, dobroto in resnico. Po njegovem prepričanju iz resničnega in dobrega ni mogoče izpeljati lepega, vendar velja, da je vsaka lepa stvar hkrati tudi resnična in dobra.[2]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Veber Franc. »Bernik Ivan«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.