Innlandet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Innlandet
Okrožje
Atnsjøen in Rondane
Atnsjøen in Rondane
Grb Innlandet
Grb
Koordinati: 61°30′00″N 10°40′00″E / 61.5°N 10.666667°E / 61.5; 10.666667Koordinati: 61°30′00″N 10°40′00″E / 61.5°N 10.666667°E / 61.5; 10.666667
DržavaNorveška
Glavno mestoHamar
Površina
 • Skupno52.072 km2
 • Kopno49.391 km2
 • Voda2.681 km2  5,1%
Najvišja
2.469 m
Najnižja
120 m
Prebivalstvo
 (2021)
 • Skupno370.603
 • Gostota7,1 preb./km2
DemonimInnlending
Spletna straninnlandetfylke.no

Innlandet je okrožje na Norveškem.[1] Ustanovljeno je bilo 1. januarja 2020[2] z združitvijo starih okrožij Oppland in Hedmark (občini Jevnaker in Lunner sta bili na isti datum preneseni v sosednje okrožje Viken). Novo okrožje ima površino 52.113 kvadratnih kilometrov in je drugo največje okrožje na Norveškem za okrožjem Troms og Finnmark.[3]

Ime okrožja pomeni 'notranjost', kar odraža, da je okrožje edino kopno na Norveškem. Okrožje pokriva približno 17 % celotne površine celinskega dela Norveške. Razteza se od okraja Viken in regije Oslo na jugu do okrožja Trøndelag na severu. Na severozahodu okrožje meji na Møre og Romsdal in na zahodu na okrožje Vestland. Na vzhodu okrožje meji na švedski okrožji Värmland in Dalarna.

V severnem in zahodnem delu okrožja prevladujejo gorata območja Rondane, Dovrefjell in Jotunheimen. Gora Galdhøpiggen je v delu Innlandeta v Jotunheimenu in je z 2469 m najvišja gora na Norveškem. Vzhodni in južni del sestavljajo predvsem gozdovi in kmetijska zemljišča. Mjøsa, največje norveško jezero, je na južnem koncu Innlandeta, skozi okrožje pa teče tudi Glomma, najdaljša reka na Norveškem.

Kmetijstvo in gozdarstvo sta dve pomembni gospodarski panogi v okrožju s približno 20 % norveške kmetijske proizvodnje[4] in približno 40 % lesa.[5]

Zimske olimpijske igre 1994 so potekale v Lillehammerju, drugem največjem mestu v okrožju Innlandet.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Lega[uredi | uredi kodo]

Innlandet tvori severno polovico Vzhodne Norveške in nima dostopa do morja. Okrožje meji na Švedsko na vzhodu, Viken na jugu, Vestland na zahodu, Møre og Romsdal na severozahodu in Trøndelag na severu.[6] Nekdanje okrožje Oppland tvori zahodni del Innlandeta, Hedmark pa vzhodni del.

Jotunheimen

Za teren so značilne gore in doline, zlasti v nekdanjem okrožju Oppland, kjer se razteza gorovje Jotunheimen. Šest od desetih najvišjih norveških gora je v Innlandetu. Najvišja gora je Galdhøpiggen v občini Lom. Doseže višino 2468,82 m. Na splošno je le približno 11 % površine pod 300 m. 15 % površine je najmanj 1200 m. Najnižja točka je na meji s Švedsko na nadmorski višini okoli 120 m.[7][8]

Največja dolina je sever-severozahod-jugovzhod, ki teče Gudbrandsdalen, skozi katero teče Lågen. Dlje proti vzhodu teče Glomma, najdaljša norveška reka. Na jugu večina jezera Mjøsa, največjega jezera v državi po površini, pripada okrožju.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Na številnih mestih v Innlandetu so čez leto visoke temperaturne amplitude. Medtem ko so poletni meseci večinoma topli, pozimi prevladujejo nizke temperature. Najnižje temperature so dosežene na severu Innlandeta. Najnižja kdajkoli izmerjena temperatura v okrožju je bila januarja 1987 v občini Engerdal z −47 °C. Najvišje temperature okoli 30 °C so dosežene poleti. V nekaterih dolinah lahko pozeba nastane tudi v poletnih nočeh.

Največ padavin je poleti, pri čemer so južno območja z močnejšimi padavinami. Na severu regije Gudbrandsdalen pa so najbolj suhe občine na Norveškem. S povprečno količino padavin 278 mm ima občina Skjåk najmanj padavin. Razlog za malo padavin je lega na zavetrni strani okoliških gora.[9]

Narodni parki[uredi | uredi kodo]

Enajst norveških narodnih parkov je v celoti ali delno v Innlandetu. Severozahodno od Innlandeta na severovzhodni strani Gudbrandsdalena so narodni park Rondane (Rondane nasjonalpark), narodni park Dovre (Dovre nasjonalpark) in narodni park Dovrefjell-Sunndalsfjella (Dovrefjell-Sunndalsfjella nasjonalpark). Na jugozahodni strani doline leži narodni park Reinheimen (Reinheimen nasjonalpark). Južno od narodnega parka Reinheimen in Ottadalena ležijo narodni park Breheimen (Breheimen nasjonalpark), narodni park Jotunheimen (Jotunheimen nasjonalpark) in narodni park Langsua (Langsua nasjonalpark).

Narodni park Forrollhogna (Forollhogna nasjonalpark) se razteza vzdolž severne meje Trøndelaga. Na vzhodu okrožja na meji s Švedsko so narodni park Femundsmarka (Femundsmarka nasjonalpark), narodni park Gutulia (Gutulia nasjonalpark) in narodni park Fulufjellet (Fulufjellet nasjonalpark).[10]

Naselja[uredi | uredi kodo]

Hamar, največje mesto v Innlandetu
Lillehammer, drugo največje mesto
Turist opazuje severne jelene ob poti Besseggen v narodnem parku Jotunheimen

Večina naselij v Innlandetu je dokaj majhnih. Od 1. januarja 2020 je Hamar največji z 28.434 prebivalci.[11] Lillehammer, Gjøvik, Elverum, Kongsvinger in Brumunddal so edina druga mesta z več kot 10.000 prebivalci. Status mesta pa imajo tudi Raufoss, Moelv, Vinstra, Fagernes in Otta.

Gore[uredi | uredi kodo]

Občine[uredi | uredi kodo]

Okrožje Innlandet ima skupaj 46 občin:

Alvdal, Dovre, Eidskog, Elverum, Engerdal, Etnedal, Folldal, Gausdal, Gjøvik, Gran, Grue, Hamar, Kongsvinger, Lesja, Lillehammer, Lom, Løten, Nord-Aurdal, Nord-Fron, Nord-Odal, Nordre Land, Os, Rendalen, Ringebu, Ringsaker, Sel, Skjåk, Stange, Stor-Elvdal, Søndre Land, Sør-Aurdal, Sør-Fron, Sør-Odal, Tolga, Trysil, Tynset, Vang, Vestre Slidre, Vestre Toten, Vågå, Våler, Østre Toten, Øyer, Øystre Slidre, Åmot, Åsnes.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Žitno polje v Østre Toten

Od skupno 52.072 km² površine okrožja Innlandet je 25.852 km² gozdov, 2213 km² pa se uporablja za kmetijstvo. Nobeno drugo okrožje nima večje gozdne površine ali več kmetijskih površin.[12] Delež prebivalcev, ki delajo v kmetijstvu in gozdarstvu, je v nacionalni primerjavi nadpovprečen.

Kmetijstvo je še posebej pomembno na območjih ob Glommi in v vaseh v večjih dolinah. V občinah ob Mjøsu in Glommi je značilno gojenje žita ter reja prašičev in perutnine. Tla ob Glommi so primerna tudi za gojenje krompirja. Občini z Gruejem in Åsnesom sta dve občini z največ pridelave krompirja v državi. Ob Mjøsu pridelujejo tudi zelenjavo. Občina Østre Toten na zahodnem bregu Mjøsa je občina z največjo površino za gojenje zelenjave na Norveškem. Po drugi strani pa v vaseh v Gudbrandsdalen in njegovih stranskih dolinah običajno redijo govedo in ovce.

Približno 40 % dreves, posekanih na Norveškem, prihaja iz gozdov Innlandeta. Štiri občine z največ poseka na Norveškem v letu 2021 se vse v Innlandetu. Te občine so občine Elverum, Trysil, Åsnes in Kongsvinger na vzhodu okrožja.[13]

Najpomembnejši industrijski mesti v okrožju sta Raufoss in Gjøvik. Obe mesti nista daleč drug od drugega v zahodnem delu ob jezeru Mjøsa. Proizvajalec orožja Nammo je v Raufossu. V preostalem delu industrija v glavnem temelji na predelavi surovin, pridobljenih v gozdarstvu in kmetijstvu. V tem pogledu mesti Brumunddal in Moelv v občini Ringsaker tvorita industrijsko središče na vzhodnem bregu Mjøse.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Arealstatistikk for Norge«. Kartverket (v knjižni norveščini). 8. marec 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. januarja 2018. Pridobljeno 2. januarja 2020.
  2. moderniseringsdepartementet, Kommunal- og (7. julij 2017). »Regionreform«. Regjeringen.no. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2018. Pridobljeno 28. aprila 2018.
  3. Mæhlum, Lars, ur. (9. april 2019). »Innlandet«. Store norske leksikon (v norveščini). Kunnskapsforlaget. Pridobljeno 20. maja 2019.
  4. Bondelaget. »Landbruket i Innlandet skaper verdier« (PDF). Pridobljeno 9. februarja 2021.
  5. Hobbelstad, Kåre. »Ressurssituasjonen i Hedmark of Oppland« (PDF). Pridobljeno 9. februarja 2021.
  6. »Innlandet«. Norgeskart (v norveščini). Kartverket.
  7. Lars Mæhlum. »Innlandet«. Store norske leksikon (v norveščini).
  8. »Høgaste fjelltopp i kvar kommune« (v novonorveščina). Kartverket. 18. april 2023.
  9. Anne Solveig Andersen (11. julij 2013). »Norges våteste og tørreste steder«. YR (v knjižni norveščini).
  10. »Enkelt søk i Naturbase«. naturbase.no (v norveščini). Miljødirektoratet.
  11. »Population and land area in urban settlements«. Pridobljeno 9. februarja 2021.
  12. »Fakta om landskap i Norge - Statistisk sentralbyrå«. ssb.no (v knjižni norveščini). Statistisk sentralbyrå.
  13. »Fakta om skogbruk«. ssb.no (v knjižni norveščini). Statistisk sentralbyrå.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]