In vendar se vrti
 Portret Galileja, kot ga je strmečega v steno zaponiške celice, v katero so vpraskane besede E pur si muove (na tej sliki niso vidne), upodobil Bartolomé Esteban Murillo | |
| Pomen | Kljub Galileievemu preklicu, cerkvenemu proglašanju nasprotnega ali kakršnim koli drugim prepričanjem ali naukom ljudi se Zemlja dejansko premika okrog Sonca in ne obratno. |
|---|---|
| Izvirna oblika | e pur si muove ali eppur si muove |
| Avtor | Izrek pripisujejo Galileu Galileju. |
»In vendar se vrti« ali »In vendar se premika« (italijansko E pur si muove ali Eppur si muove) je stavek, ki naj bi ga leta 1633 izrekel italijanski matematik, fizik in filozof Galileo Galilei (1564–1642), potem ko je bil prisiljen odreči se trditvam, da se Zemlja giblje okrog Sonca, ne pa obratno. V tem kontekstu ta besedna zveza pomeni naslednje: Kljub Galilejevemu preklicu, nasprotnim trditvam Cerkve ali kakršnim koli drugim prepričanjem ali naukom ljudi se Zemlja dejansko premika okrog Sonca (in ne obratno).
Pregled[uredi | uredi kodo]
Po trditvah Stephena Hawkinga nekateri zgodovinarji menijo, da bi se ta epizoda lahko dogodila ob Galilejevem premestitvi iz hišnega pripora pod nadzor nadškofa Ascania Piccolominija v »drug dom v hribih nad Firencami«.[1] Tudi ta drugi dom je bil Galilejev, in sicer Villa Il Gioiello v Arcetriju.[2]
Najzgodnejša biografija Galileja, ki jo je leta 1655–1656 napisal njegov učenec Vincenzo Viviani, tega izreka ne omenja, zapisi o sojenju pa ga ne navajajo. Nekateri avtorji trdijo, da bi bilo za Galileja nepreudarno, če bi pred inkvizicijo dejal kaj takega.[3][4][5]
Leta 1911 so besede »E pur si muove« našli na španski sliki, ki jo je pravkar kupil zbiralec umetnin Jules van Belle iz kraja Roeselare v Belgiji.[6] Ta slika je bila dokončana v letu ali dveh po Galilejevi smrti, saj datira v leto 1643 ali 1645 (zadnja številka je delno zakrita). Slika ni zgodovinsko pravilna, saj prikazuje Galileja v ječi, kljub temu pa kaže, da je neka različica anekdote o izreku »Eppur si muove« krožila takoj po njegovi smrti, ko so bili mnogi, ki so ga poznali, še živi, da bi to potrdili, in da je pred objavo krožila več kot stoletje.
V angleški literaturi je o dogodku prvi poročal Giuseppe Baretti leta 1757 v knjigi The Italian Library (Italijanska knjižnica):[7]:357
V trenutku, ko so ga osvobodili, je pogledal v nebo in proti tlom in ob udarcu z nogo ob tla zamišljeno dejal Eppur si muove, kar pomeni in vendar se premika, namreč Zemlja.[8]:52
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Hawking, Stephen (2003). On the Shoulders of Giants: The Great Works of Physics and Astronomy. Running Press. str. 396–7. ISBN 9780762416981.
- ↑ Magrini, Graziano (1. december 2010). »Villa Il Gioiello«. Institute and Museum of the History of Science, Florence. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. maja 2015. Pridobljeno 14. maja 2015.
- ↑ Simons, Jay. "Did Galileo Really Say: “And Yet It Moves”?", pridobljeno 1. januarja 2014.
- ↑ Hayton, Darin. "Toward a history of “eppur si muove”", pridobljeno 28. maja 2017.
- ↑ Ouellette, Jennifer (17. maj 2020). »We now have more evidence that Galileo likely never said "And yet it moves"«. Ars Technica (v ameriški angleščini). Pridobljeno 18. maja 2020.
- ↑ Fahie, J.J. (1929), Memorials of Galileo (1564–1642), Leamington and London: the Courier Press, str. 72–4
- ↑ Drake, Stillman (2003). Galileo at Work: His Scientific Biography (Facsim. izd.). Mineola (N.Y.): Dover Publications Inc. ISBN 0486495426.
- ↑ Baretti, Giuseppe (1757). The Italian Library. Containing An Account of the Lives and Works of the Most Valuable Authors of Italy. With a Preface, Exhibiting The Changes of the Tuscan Language, from the barbarous Ages to the present Time. London: Printed for A. Millar, in the Strand. str. 52.
Predhodno besedilo: »To je slavni Galilei, ki ga je inkvizicija preganjala šest let in so ga tudi mučili, ker je dejal, da se Zemlja premika.«