Igor Zabel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Igor Zabel
Rojstvo14. avgust 1958({{padleft:1958|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1]
Ljubljana
Smrt23. julij 2005({{padleft:2005|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1] (46 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicumetnostni zgodovinar, literarni kritik, esejist, prevajalec, kurator, pisatelj

Igor Zabel, slovenski umetnostni zgodovinar, literarni kritik in prevajalec, * 14. avgust 1958, Ljubljana, † 23. julij 2005, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Maturiral je na klasični smeri na Šubičevi gimnaziji v Ljubljani, kjer se je aktivno udeleževal umetnostnozodovinskih ekskurzij po Evropi.

Diplomiral je iz primerjalne književnosti, filozofije in umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti (1982) ter prav tam magistriral iz primerjalne književnosti (1987).

Bil je plodovit na različnih področjih. Samostojno ali v sodelovanju pripravil številne monografske in študijske razstave.

Leta 1986 se je zaposlil kot kustos v Moderni galeriji v Ljubljani, kjer je postal 1997 višji kustos. Poleg delovanja v okviru Moderne galerije (med drugimi tudi razstave: Oko in njegova resnica (2001), Slovenska umetnost 1975–2005 (2003-2005) in Sedem grehov: Ljubljana-Moskva (2004)), je sodeloval pri številnih uglednih mednarodnih projektih, kot je Beneški bienale, za katerega je pripravil razstavo Individual Systems. Sodeloval je tudi pri izboru za Cream 3, odmevno publikacijo o sodobni umetnosti, založniške hiše Phaidon Press.

V raziskovalnem delu se je posvetil likovni umetnosti 20. stoletja Objavil je knjigi esejev o sodobni umetnosti Vmesni prostor. Eseji o slikarstvu Emerika Bernarda (COBISS) in Speculationes (1997). Pisal je tudi kratko prozo (Strategije, taktike, 1985; Lise na steni, (COBISS) ) in literarne kritike ter prevajal književna in znanstvena dela.[2] Leta 2006 in 2008 sta izšli dve knjigi njegovih izbranih del s področja sodobne umetnosti, namreč Eseji I in Eseji II.

Smrt in zapuščina[uredi | uredi kodo]

Igor Zabel je umrl za posledicami poškodbe v ljubljanskem Kliničnem centru. Od leta 2008 podeljuje Fundacija Erste mednarodno nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo.

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 The Fine Art Archive — 2003.
  2. Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. Valvasorjeve nagrade in priznanja v letu 2005. smd-drustvo.si. Pridobljeno 8. novembra 2023