Ibbit-Lim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ibbit-Lim
Fragment Ibbit-Limovega torza
Fragment Ibbit-Limovega torza
Kralj Eble
Vladanjeokoli 1950 pr. n. št.
Rojstvodatum neznan
Smrtdatum neznan
OčeIgriš-Heb

Ibbit-Lim je najzgodnejši znani vladar tretjega Kraljestva Ebla v sodobni Siriji. Vladal je zelo verjetno malo pred letom 1950 pr. n. št.[1]

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Znan je samo s fragmenta njegovega bazaltnega torza, odkritega leta 1968 v Tel Mardihu. Fragment je bil del votivnega kipa boginje Ištar. Stal je v njenem templju v akropoli Eble,[2] Na klinopisnem napisu je ime mekija (kralja) Eble Ibbit-Lima, sina Igriš-Heba, in izjava, da je bil kip postavljen »osem let po Ištarini pojavi v Ebli«. Napis se zagotovo nanaša na izvolitev boginje Ištar za zavetno božanstvo Eble, ki jo je najverjetneje opravil prav Ibbit-Lim osem let pred postavitvijo kipa.[3]

Ibbit-Limov torzo je bil prvi dokaz, ki je omogočil istovetenje Tel Mardiha s starodavno Eblo, katere lokacija se je izgubila.[4][5]

Ibbit-Lim je kot eden prvih, če ne prvi vladar tretjega kraljestva Ebla, ukazal gradnjo mestnega obzidja.[3] Imeni Ibbit-Lima in njegovega očeta Igriš-Heba, za katerega ni znano, da je bil kralj, [3] sta amoritski, kar kaže, da so bili prebivalci tretjega kraljestva Ebla večinoma Amoriti, tako kot v celi takratni Siriji.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Matthiae, Paolo (2010): Ebla. La città del trono (v italijanščini), Einaudi, ISBN 978-88-06-20258-3, str, 214.
  2. Matthiae (2010), str. 281.
  3. 3,0 3,1 3,2 Matthiae (2010), str. 230-231.
  4. Hans Gustav Güterbock, K. Aslihan Yener, Harry A. Hoffner, Simrit Dhesi (2002): Recent Developments in Hittite Archaeology and History, ISBN 9781575060538, str. 25.
  5. Joan Aruz (2013): Cultures in Contact: From Mesopotamia to the Mediterranean in the Second Millennium B.C. ISBN 9781588394750, str. 103.
  6. Giovanni Pettinato (1991): Ebla, a new look at history, ISBN 9780801841507, str. 22.