Hribski urh
| Hribski urh | |
|---|---|
 | |
 | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Amphibia (dvoživke) |
| Red: | Anura (brezrepe dvoživke) |
| Družina: | Bombinatoridae (urhi) |
| Rod: | Bombina (urh) |
| Vrsta: | B. variegata |
| Dvočlensko ime | |
| Bombina variegata (Linnaeus 1758) | |
 | |
| Razširjenost (zeleno) | |
Hribski urh (znanstveno ime Bombina variegata) spada v družino žab urhov Bombinatoridae. Razširjen je predvsem v zahodni Evropi ter v nekaterih državah vzhodne Evrope. Populacija se sčasoma zmanjšuje,[2] vendar njegovo število trenutno ni tako nizko, da bi bil uvrščena med ogrožene ali izumrle vrste. V Sloveniji je hribski urh uvrščen na Seznam zavarovanih vrst.[3]
Opis
[uredi | uredi kodo]Hribski urh zraste v dolžino med 35 in 55 mm. Po zgornji strani telesa so sivo rjave barve s svetlimi pikami in bradavicami. Po trebuhu so sivo modre ali črno modre barve, posejane s svetlo rumenimi ali oranžnimi pikami ali lisami. Zenice imajo obliko srca, v ušesih pa ni videti bobniča.
Parjenje poteka pozno spomladi ali v začetku poletja, ko se samci oglašajo z značilnim melodičnim "uh... uh... uh".
Mrest sestavlja od 2 do 30 jajčec, ki so pritrjena na travo ali drugo rastlinje. Jajčeca so po zgornji strani rjave, po spodnji pa svetle barve in merijo v premeru od 1,5 do 2 mm. Sluz, ki jih ovija, je debela od 5 do 8 mm. Jajčeca samice odlagajo konec maja in v juniju.
Paglavci so v zadnjem stadiju razvoja dolgi okoli 55 mm, konica repa pa je pri paglavcu hribskega urha zaobljena. Barva paglavcev je umazano siva in se mavrično preliva.
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Hribski urh se zadržuje v neposredni bližini voda, običajno ob potokih in rekah. Pogosto se zadržuje tudi v mlakah gozdnih poti v bližini stalnih vodnih virov. V take mlake najraje odlaga jajčeca, saj se zaradi višjih temperatur vode v njih paglavci hitreje izvalijo. Hribski urh je sposoben prepotovati večje razdalje, zaradi česar se uspešno širi izven svojega okolja. Zadržuje se v višje ležečih delih Evrope.
Sinonimi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Sergius Kuzmin, Mathieu Denoël, Brandon Anthony, Franco Andreone, Benedikt Schmidt, Agnieszka Ogrodowczyk, Maria Ogielska, Milan Vogrin, Dan Cogalniceanu, Tibor Kovács, István Kiss, Miklós Puky, Judit Vörös, David Tarkhnishvili, Natalia Ananjeva (2009). »Bombina variegata«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2009 e.T54451A11148290. doi:10.2305/IUCN.UK.2009.RLTS.T54451A11148290.en. Pridobljeno 12. novembra 2021.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ Hantzschmann, Alena Marcella; Gollmann, Birgit; Gollmann, Günter; Sinsch, Ulrich (16. december 2019). »The fast–slow continuum of longevity among yellow-bellied toad populations (Bombina variegata): intrinsic and extrinsic drivers of variation«. PeerJ (v angleščini). 7 e8233. doi:10.7717/peerj.8233. ISSN 2167-8359. PMC 6921980. PMID 31871841.
- ↑ Priloga 1 k Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah Arhivirano 2021-04-10 na Wayback Machine.. Vpogled dne 19.2.2015.
- 1 2 »Yellow-bellied toad - Bombina variegata (Linnaeus, 1758)«. European Environment Agency. Pridobljeno 21. maja 2019.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
.png){kind=small}