Hipnagogični pop

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Hipnagogični pop
Tdkc60cassette.jpg
Glasbene korenine
Kulturne korenine
Od sredine do konca 2000. let, ZDA
Značilna glasbila
Izpeljane zvrstivaporwave[1]

Hipnagogični pop (včasih se pojem uporablja zamenljivo s "chillwave" ali "glo-fi") je podzvrst pop glasbe, ki izvira iz 21. stoletja,[2][3] ali pa splošen pristop h glasbi,[4] ki raziskuje prvine kulturnega spomina in nostalgije, tako da črpa navdih iz glasbe, razvedrilnih storitev in tehnologije snemanja zvoka, ki izvirajo iz preteklosti, zlasti iz 1980-ih.[5] Zvrst se je razvila od sredine do konca 2000-ih let v ZDA, ko so se ameriški izvajalci nekomercialne glasbe začeli zatekati k retro estetiki, kakršno so imeli v spominu iz otroštva – rock glasba z radijskih postaj iz 80-ih, new age glasba, MTV, one-hit wonderji in sintesajzerska glasbena podlaga hollywoodskih filmov,[6] pa tudi analogno snemanje in zastarela popkultura.[7]

Pojem je skoval novinar David Keenan v izdaji revije The Wire avgusta 2009, da je z njim označil razvijajoči se trend, ki ga je opisal kot "pop glasba, refraktirana skozi spomin na spomin."[8] Pozornost kritikov je dosegel v poznih 2000-ih letih, ko so z njim opisovali izvajalce, kot sta Ariel Pink in James Ferraro.[2] Ta zvrst glasbe je bila že večkrat opisana kot posodobitev psihedelične glasbe,[3][6] kot ponovni prevzem nadzora nad kapitalistično kulturo, nasičeno z mediji,[4] in kot "ameriški bratranec" britanske scene "hauntology".[a][7][10][11] Zvrst je bila deloma tudi navdih za razvoj internetnega gibanja vaporwave, ki je še ojačalo njeno nagibanje k eksperimentiranju.[1]

Izvajalci[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Pojem "hauntology" je prvi uporabil francoski filozof Jacques Derrida v delu Duhovi Marxa, ki sicer ni prevedeno v slovenščino. Je pa v 8. številki freudovske revije Razpol teoretik Uroš Grilc objavil prevod odlomka iz tega dela, v katerem je pojem prevedel kot "pošastologija".[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Bowe, Miles (26. julij 2013). "Band To Watch: Saint Pepsi". Stereogum. Pridobljeno dne 26. junij 2016. 
  2. 2,0 2,1 Hinkes-Jones, Llewellyn (15. julij 2010). "Downtempo Pop: When Good Music Gets a Bad Name". The Atlantic. 
  3. 3,0 3,1 Sherburne, Phillip (20. oktober 2015). "Songs in the Key of Zzz: The History of Sleep Music". Pitchfork. 
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Trainer 2016, str. 410.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 5,7 Keenan, Dave (avgust 2009). "Childhood's End". The Wire (306). 
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 Reynolds, Simon (marec 2011). "‘Hypnagogic pop' and the landscape of Southern California". frieze (137). Pridobljeno dne 4. julij 2016. 
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 Trainer 2016, str. 412.
  8. 8,0 8,1 8,2 Sherburne, Philip (May 22, 2012). "Last Step: Going to Sleep to Make Music to Sleep To". Spin Magazine. Pridobljeno dne 4 July 2016. 
  9. Derrida, Jacques (1994). prevajalec Grilc, Uroš. "Marxovi duhovi". Razpol (Analekta) 8: 221. 
  10. Stone Blue Editors (11. september 2015). William Basinski: Musician Snapshots. SBE Media. str. Chapter 3. 
  11. Bell, David (18. september 2010). "Deserter’s Songs – Looking Backwards: In Defence of Nostalgia". Ceasefire Mag. Pridobljeno dne 17. avgust 2016. 
  12. 12,0 12,1 Trainer 2016, str. 409.
  13. 13,0 13,1 13,2 Lindemann, Lodovico. "Cosa vuol dire "musica psichedelica" nel 2016?". Rockit (italijanščina). 
  14. 14,0 14,1 14,2 Blackwell, Matthew (June 23, 2010). "Oneohtrix Point Never Returnal". Prefix Mag. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. september 2016. 
  15. David Laderman, Laurel Westrup (2014). Sampling Media. OPU USA. str. 109. 
  16. Aftandilians, Natasha. "Review: All Aboard Neon Indian’s Time-Traveling Cruise Ship on ‘VEGA INTL. Night School’". Spin Magazine. Pridobljeno dne 29 January 2017. 
  17. Reynolds 2011, str. 345.

Bibliografija