Hidroelektrarna Kahovka
| Hidroelektrarna Kahovka | |
|---|---|
 Zapornice na jezu | |
  Hidroelektrarna Kahovka (Ukrajina) Lega Hidroelektrarna Kahovka: Ukrajina | |
| Uradno ime | Hidroelektrarna Kahovka |
| Lega | Nova Kahovka, Ukrajina |
| Namen | Energetika, namakanje, plovba |
| Status | Uničen |
| Začetek gradnje | September 1950 |
| Datum odprtja | 1956 |
| Datum rušenja | 6. junij 2023 |
| Lastniki | Energetsko podjetje Ukrajine |
| Jez in prelivi | |
| Tip jeza | Gravitacijski jez |
| Zajezena vodna površina | Dneper |
| Dolžina | 3273 m |
| Zbiralnik | |
| Dotok | akumulacijsko jezero Kahovka |
| Skupna prostornina | 18.180×106 m3 |
| Površina | 2155 km2 |
| Elektrarna | |
| Upravljalec | Ukrhidroenergo |
| Začetek uporabe | 1955–1956 |
| Turbine | 3 x 58.5, 3 x 60.5 MW propeller |
| Installed capacity | 357 MW |
| Letna proizvodnja | 1.4 TWh |
Hidroelektrarna Kakhovka je bila pretočna hidroelektrarna na reki Dneper v Novi Kahovki v Ukrajini. Nova Kahovka je pristaniško mesto na južnem bregu akumulacijskega jezera. Glavni namen jezu je bil proizvodnja hidroelektrične energije, kmetijsko namakanje in rečna plovba. To je bil 6. in zadnji jez v kaskadi akumulacijskih jezer na Dnepru. Globokovodni kanal je omogočal ladijski promet navzgor in navzdol po reki.[1] V sklopu objekta je bil zgrajen tudi zimski vrt. Čez jez potekata cesta P47 in železnica.[2]
Hidroelektrarna Kahovka je imela oktobra 2015 241 zaposlenih. Od septembra 2012 je bil direktor Jaroslav Kobelja. Od leta 2019 je bil jez dobičkonosen, saj je lokalnemu proračunu prinesel 6,1 milijona ₴ in 44,6 milijona ₴ državnemu dohodku.[1]
6. junija 2023 je bil velik del jezu uničen, verjetno zaradi eksplozije v bližini središča jezu, zaradi česar je bila izpuščena velika količina vode.[3][4]
Jez[uredi | uredi kodo]
Jez ima pripadajočo zapornico in elektrarno z instalirano močjo 357 MW. Voda iz akumulacijskega jezera Kahovka hladi jedrsko elektrarno Zaporožje (5,7 GW), pošilja pa se tudi preko Severnokrimskega kanala in kanala Dneper–Krivi Rog za namakanje velikih območij v južni Ukrajini in na severnemu Krimu. Gradnja jezu se je začela septembra 1950. Zadnji generator je bil zagnan oktobra 1956.[5] Jez upravlja Ukrhidroenergo.[6][7]
Od leta 2019 so bila na objektu izvedena pomembna popravila in razširitve.[1][8]
Ruska invazija na Ukrajino[uredi | uredi kodo]
24. februarja 2022 so elektrarno med rusko invazijo na Ukrajino zavzele ruske sile.[9][10] Med večtedenskimi topniškimi napadi Ukrajine avgusta in septembra so ukrajinski in ruski uradniki poročali, da se je možnost pretoka prometa preko mostu zmanjšala,[11][12] vendar da je jez sam ohranil strukturno celovitost.[13]
Sredi oktobra 2022 so nekateri novičarski portali namigovali, da bi Rusi z namenom upočasnitve ukrajinske protiofenzive jez razstrelili.[14][15][16][17]
11. novembra je na jezu, kakor prikazujejo CCTV kamere, prišlo do močne eksplozije. Cestna in železniška nadgradnja je bila uničena, sam jez pa je ostal večinoma nepoškodovan.[18][19] Rusi so po tem odprli zapornice in znižali količino vode v zajezitvi. Takrat je izjava regionalne vojaške uprave Zaporožja nakazala, da bi bil eden od namenov izsušitve rezervoarja morda poplavljanje območja južno od jezu in preprečitev ukrajinskega prečkanja reke Dnjepro. Ukrhidroenergo, agencija ukrajinskih hidroelektrarn je verjela, da so ruski okupatorji odprli zapornice v strahu pred napredovanjem ukrajinskih vojakov.[20]
V začetku novembra 2022 so bila odprta prelivna polja na jezu in gladina vode v jezeru je padla na najnižjo raven v treh desetletjih, kar je ogrozilo vire namakanja in pitne vode ter hladilne sisteme jedrske elektrarne Zaporožje. Med 1. decembrom 2022 in 6. februarjem 2023 je vodostaj padel za 2 metra.[21]
Maja 2023 je nivo vode dosegel najvišjo zabeleženo raven, voda pa naj bi tekla čez vrh jezu.[22] Zaradi zlivanja vode čez rob je bilo nekaj okoliških vasi poplavljenih.[23] To naj bi bila posledica prevelikega števila zaprtih zapornic.[22]
Uničenje jezu[uredi | uredi kodo]
Stanje hidroelektrarne in ceste sta se poslabšala teden dni prej,[24] 6. junija pa je velik del jezu porušila eksplozija in voda je nenadzorovano tekla nizvodno.[3][4] Zaradi poplav so se začele evakuacije in reševanje tamkajšnjih vasi.[25]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 »Каховська ГЕС – стійкий розвиток та підтримка регіону« [Kakhovskaya HPP – sustainable development and support of the region]. uhe.gov.ua (v ukrajinščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
- ↑ Ponomarenko, Illia (19. julij 2022). »What would a Ukrainian counter-offensive in Kherson look like?«. The Kyiv Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. julija 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
- ↑ 3,0 3,1 Ogirenko, Valentyn; Kelly, Lidia (6. junij 2023). »Nova Kakhovka dam in Kherson region blown up by Russian forces - Ukraine's military«. Reuters (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. junija 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ 4,0 4,1 Sullivan, Helen (6. junij 2023). »Russia-Ukraine war live: dam near Kherson destroyed by Russian forces, says Ukraine, sparking evacuations«. the Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. junija 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ »Hydroelectric Power Plants in Ukraine«. IndustCards. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. maja 2016. Pridobljeno 28. februarja 2014.
- ↑ »Kakhovska HPS« (v ruščini). UGE. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2014. Pridobljeno 28. februarja 2014.
- ↑ »Kahovska (Kakhovka) Hydroelectric Power Plant Ukraine«. Global Energy Observatory. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 28. februarja 2014.
- ↑ Timchenko, V. M.; Korzhov, Ye I.; Guliayeva, O. A.; Batog, S. V. (2015). »Dynamics of Environmentally Significant Elements of Hydrological Regime of the Lower Dnieper Section«. Hydrobiological Journal (v angleščini). 51 (6): 75–83. doi:10.1615/HydrobJ.v51.i6.90. ISSN 0018-8166. Arhivirano iz spletišča dne 8. marca 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
- ↑ »Soldiers Raise the Russian Flag Over Ukraine Power Plant«. GreekReporter.com (v ameriški angleščini). 24. februar 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
- ↑ Ingram, Elizabeth (25. februar 2022). »Russian forces capture Kakhovka hydropower plant in the Ukraine«. Hydro Review. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2022.
- ↑ »Ukraine strikes crucial bridge in Nova Kakhovka«. Meduza (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2022. Pridobljeno 21. septembra 2022.
- ↑ »Ukrainian forces keep shelling Kakhovka Hydroelectric Power Plant — official«. TASS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2022. Pridobljeno 21. septembra 2022.
- ↑ »Missile attack on Kyiv hydroelectric power plant to not cause catastrophic consequences – Ukrhydroenergo«. Interfax-Ukraine (v angleščini). 19. september 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2022. Pridobljeno 21. septembra 2022.
- ↑ »Ukraine war: Zelensky accuses Russia of plot to blow up dam«. BBC News (v britanski angleščini). 21. oktober 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2022. Pridobljeno 26. oktobra 2022.
- ↑ »Factbox: Is the Kakhovka dam in Ukraine about to be blown?«. Reuters (v angleščini). 21. oktober 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2022. Pridobljeno 26. oktobra 2022.
- ↑ »ISW: Russia may be planning false-flag attack on Kakhovka Hydroelectric Power Plant«. Meduza (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2022. Pridobljeno 26. oktobra 2022.
- ↑ Kilner, James; Bowman, Verity (20. oktober 2022). »'Atomic bomb' of water would be released by Russian false flag attack on Kherson dam«. The Telegraph (v britanski angleščini). ISSN 0307-1235. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2022. Pridobljeno 26. oktobra 2022.
- ↑ Ingram, Elizabeth (17. november 2022). »UK government issues update on Kakhovka Dam in Ukraine«. Hydro Review. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. marca 2023. Pridobljeno 19. novembra 2022.
- ↑ »The moment an explosion rocks dam near Kherson«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. novembra 2022. Pridobljeno 19. novembra 2022.
- ↑ »Russia is draining a massive Ukrainian reservoir, endangering a nuclear plant«. NPR. 10. februar 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
- ↑ »Russia is draining a massive Ukrainian reservoir, endangering a nuclear plant«. NPR. 6. februar 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2023. Pridobljeno 13. februarja 2023.
- ↑ 22,0 22,1 Victor, Daniel (17. maj 2023). »Ukraine's Chief Justice Removed From Post Over Corruption Charges«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. maja 2023. Pridobljeno 17. maja 2023.
- ↑ Evacuations begin after a major dam in southern Ukraine is heavily damaged
- ↑ https://www.bbc.com/news/world-europe-65818705
- ↑ https://edition.cnn.com/2023/06/06/europe/ukraine-nova-kakhovka-dam-breach-intl-hnk/index.html
Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]
- Kosilin, Yu. M. (1. februar 1975). »Seminars on Advanced Experience with Hydroelectric Plant Operation«. Hydrotechnical Construction (v angleščini). 9 (2): 170–173. doi:10.1007/BF02378458. ISSN 1570-1468.
- Éidel'man, S. Ya. (1. december 1982). »On-site observations of the concrete structures of the Kakhovka hydroelectric station«. Hydrotechnical Construction (v angleščini). 16 (12): 657–663. doi:10.1007/BF01425151. ISSN 1570-1468.
