Herta Maurer-Lausegger

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Herta Maurer-Lausegger
Portret
Rojstvo30. november 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (65 let)
Celovec
DržavljanstvoFlag of Austria.svg Avstrija
Poklicjezikoslovka, etnologinja

Herta Maurer-Lausegger, koroško slovenska jezikoslovka, etnologinja, kulturologinja in filmska producentka, * 1953, Celovec, Avstrija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Po maturi na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu leta 1972 je študirala slavistiko in etnologijo na univerzi v Gradcu, kjer je leta 1980 promovirala z disertacijo o terminologiji vodnih mlinov na južnem Koroškem.[1]

Med letoma 1981 in 1983 je sodelovala na znanstveno-raziskovalnem projektu Inventarizacije slovenskega ljudskega jezika na Koroškem[2] na Inštitutu za slavistiko na univerzi v Gradcu. Od 1983 in 1984 je leto dni vodila na novo ustanovljeni Etnološki oddelek, ki je deloval v okviru Krščanske kulturne zveze v Celovcu.

Od leta 1984 je članica Univerze v Celovcu, najprej asistentka, od leta 1995 asistenčna profesorica ter od 1. marca leta 2014 predstojnica Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu.

Od leta 1984 je sodelavka znanstvenoraziskovalnega projekta Raziskovanje slovenskih narečij na Koroškem na celovškem Inštitutu za slavistiko.[3]. Vodstvo projekta je prevzela leta 1994 in postopoma začela razvijati avdiovizualno dialektologijo.

Posebno si je prizadevala za raziskovanje koroškega slovenskega bukovništva.[4]. ter znamenitega bukovnika Andreja Šusterja Drabosnjaka. Z jezikoslovno računalniško raziskavo, ki jo je potrdila strokovna grafološka ocena, je odkrila več Drabosnjakovih rokopisnih avtografov.

Avdiovizualna dialektologija[uredi | uredi kodo]

Od leta 1994 je vodja filmsko-dokumentarnega projekta "Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju"[5]. V sodelovanju s profesionalno filmsko ekipo dokumentira narečja dvojezičnih govorcev na južnem Koroškem. Od leta 1994 dalje je postopoma razvijala avdiovizualno dialektologijo. Leta 2000 je bil projekt preimenovan v Avdiovizualno dialektologijo.[6]. Dokumentacija si zastavlja kot cilj sinhron in avtentičen zapis etnografske vsebine in narečnega besedila.

Rezultat raziskav so dokumentarni filmi.[7] in besedilne priloge. V raznih jezikovnih različicah (nemško, slovensko, angleško) filmsko prikazuje posamezne teme kot so mlini in žage, ovčereja, peka kruha, kmečko orodje idr.[8] [9][10][11][12][13][14] ter tako dialektološko in etnološko prikazuje določena področja. Filmi so opremljeni s tiskanimi besedili v narečju in s prevodi.[15].

Od leta 2000 obstaja interdisciplinarno partnerstvo Kulturologija & ekonomija.[16].

Članstvo v znanstvenoraziskovalnih zvezah[uredi | uredi kodo]

  • Zveza avstrijskih slavistov - Österreichischer Slawistenverband
  • Society for Slovene Studies
  • International Society of Dialectology & Geolinguistics (SIDG)
  • članica uredništva Studia Savica Savariensia (Madžarska)
  • Zgodovinsko društvo za Koroško - Geschichtsverein für Kärnten
  • European Who is Who Association (EU-WIWA)
  • Who is Who of European Women
  • Gesellschaft für Sprache und Sprachen (GeSuS) e.V.
  • MultiMeDialecTranslation Scientific Committee
  • Slavistično društvo Slovenije
  • Narodopisni inštitut Urban Jarnik (SNUJ)
  • MultiMeDialecTranslation Scientific Committee

Delo (izbor)[uredi | uredi kodo]

Avtorica je številnih znanstvenih in poljudnoznanstvenih člankov, recencij, monografij, enciklopedijskih prispevkov, znanstveno dokumentarnih filmov in priloženih besedil ter internetnih nastopov.

  • Avdiovizualna dialektologija. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Ured. Mihaela Koletnik, Vera Smole. Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2006 (= Zora, 41), S. 439-445.
  • Audiovisual Dialectology: Methodology and Theoretical Considerations. V: Theoretical Approaches to Dialogue Analysis. Selected Papers from the IADA Chicago 2004 Conference. Ed. Lawrence N. Berlin. Tübingen: Niemeyer 2007, (= Beiträge zur Dialogforschung, 33), str. 163-176.
  • Sprachenvielfalt in Österreich: Minderheitenschutz auf europäischer und nationaler Ebene / Language Diversity in Austria: Protection of Minorities on a European and National level. In: Sethna, B.; Fister-Stoga F. (Hg.): Linguapax Asia: A Retrospective Edition of Language and Human Rights Issues Collected Proceedings of Linguapax Asia Symposia 2004 – 2009, Tokyo 2010, S. 17-33.
  • Brot am Schnittpunkt der Kulturen: Ein Blick in die sprachlich-kulturelle Vielfalt der Brotkultur in den Alpenländern. In: Linguistica culinaria. Festgabe für Heinz-Dieter Pohl zum 70. Geburtstag. Herausgegeben von Hubert Bergmann und Regina M. Unterguggenberger. Wien: Praesens Verlag 2012, S. 289-308. [ISBN: 978-3-7069-0684-5]
  • Rundfunkaufnahmen aus der Pionierzeit des ORF-Landesstudios Kärnten als Quelle zur Erforschung der Kärntner slowenischen Dialekte. V: Leben, Andrej (ur.), et al. Beiträge zur interdisziplinären Slowenistik = Prispevki k meddisciplinarni slovenistiki : Festschrift fur Ludwig Karničar zum 65. Geburtstag. Graz: Leykam, 2014, str. 279-291.

Priznanja in nagrade[uredi | uredi kodo]

  • ScienceWeek @ Austria 2000, 2001 und 2002
  • Slomšekova nagrada 2001
  • Nagrada za kulturo dežele Koroške "Eva 2002"
  • Niko Kuret Plaketa za leto 2012
  • 6. Kugyjeva nagrada 2012 (priznanje prekomejnega kulturnega ozaveščanja)
  • European Who is Who Association: Certificate of Award 2014

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Herta Lausegger: Die Terminologie der Bauernmühle in den slowenischen Dialekten in Kärnten. Eine Volkskundlich-lexikalische Bestandsaufnahme. phil.diss. Graz 1980.
  2. „Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten“
  3. „Erforschung der slowenischen Dialekte in Kärnten“
  4. "Volkspoetentum"
  5. Herta Maurer-Lausegger (ur.): „Dokumentation alter Volkskultur im Dialekt – Audiovisuelle Dialektologie". Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu 1994-".
  6. „Avdiovisuelle Dialektologie“
  7. „Dokumentarfilm“
  8. Narečje pod Vrtačo, mlini in žage/Dialekt unter der Vertatscha, Mühlen und Sägen (1994)
  9. Barbara, Lucija, pomoj ... vodni mlini/Barbara, Luzia, hilf ... Wassermühlen (1995)
  10. Bica, bica, su su su - Prispevek ob koroški deželni razstavi 1997 (1996)/Schafzucht ohne Grenzen - Ein Beitrag zur Kärntner Landesausstellung 1997 (1996)
  11. Orodje s koroškega podstrešja/Bauerngerät von Kärntner Dachböden (1999)
  12. O saneh.../Über Schlitten ... (1999, 2000, 2001)
  13. Kruh iz črne kuhinje/Brot aus der Rauchküche. Mohorjeva. Celovec 1999, 2000
  14. Farant - Bäuerliche Arbeit im Wandel der Zeit. Kmečka opravila skozi čas. Mohorjeva. Celovec 2007
  15. http://www.kwfilm.com/
  16. „Kulturwissenschaft & Wirtschaft“

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije, 7. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993, stran 26.
  • Slovenski etnološki leksikon, ur. Angelos Baš. Ljubljana: Mladinska knjiga2004, stran 314
  • Kulturwissenschaft & Wirtschaft

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]