Henrik IV. Limburški

Henrik IV. Limburški
Grb (ščit) Limburških grofov in vojvod
vojvoda Limburški
Vladanje	1226-1247
Predhodnik	Walran III. Limburški
Naslednik	Walran IV. Limburški
grof Berški
Vladanje	1225 - 1247
Predhodnik	Engelbert II. Berški
Naslednik	Adolf IV. Berški
Rojstvo	ok. 1195 Limburg
Smrt	25. februar 1247 ni znano
Zakonec	Irmgard Berška
Rodbina	Limburški
Oče	Walran III. Limburški
Mati	Kunigunda Lotarinška
Religija	rimskokatoliška

Henrik IV. (1195 – 25. februar 1247) je bil vojvoda Limburški in grof Berški od leta 1226 do svoje smrti. Bil je sin Walrana III ., luksemburškega grofa in limburškega vojvode, in Kunigunde Lotarinške, hčerke Friderika I., vojvode Lorenskega.

Tabard Herald vojvodstva Limburg 15. stoletje za Stattholderja-prvega kralja z grbom Zlatega runa / Weltliche Schatzkammer Dunaj

Grofija Berg

Prvotno gospod Monschaua se je poročil z Irmgardo Berško, naslednico grofije Berg, hčerko grofa Adolfa VI., ki je umrl med obleganjem Damiette leta 1218. Irmgarda in Henrik nista mogla takoj podedovati grofije, saj jo je imel Engelbert I., kölnski nadškof. Ker je bil Engelbert glavni svetovalec Friderika II., cesarja Svetega rimskega cesarstva, mu je cesar dosmrtno potrdil podelitev grofije, pri čemer je plačeval najemnino Henriku in Ermengardi. Engelbert je bil umorjen 7. novembra 1225 in Henrik je podedoval Berg, malo kasneje pa še Limburg. Nato je Monschau odstopil svojemu bratu Walranu, ki je že imel Faulquemont.

Nagrobniki grofov in vojvod Berških; Cerkev opatije Altenberg

Isenberg

Njegov svak Friderik iz Isenberga je bil odgovoren za smrt kölnskega nadškofa Engelberta Berškega. S smrtjo Engelberta je grofija Berg pripadla Henriku prek dedinje njegove žene Irmgarde Berške. Po usmrtitvi svaka Friderika Isenberškega in smrti sestre Sofije leto pozneje ga je skrbela usoda sirot. Vzgojeni so bili na njegovem dvoru v njegovi vojvodini Limburg. Naslednjih 20 let bo tudi oboroženo podpiral njihove pravice proti Adolfu grofu v Marki, očetovemu bratrancu, ki je zase vzel veliko njihovega premoženja.

Cesar Friderik II.

Leta 1228 je sodeloval v šesti križarski vojni v pohodu v Sveto deželo. Po vrnitvi v Nemčijo se je pridružil križarski vojni Stedinger. Pomagal je tudi cesarju Frideriku II. v boju proti papežu. Cesar ga je skupaj z vojvodo Brabantskim in kölnskim nadškofom poslal kot odposlanca v Anglijo, da bi zanj pridobil roko sestre angleškega kralja Henrika III. Po vrnitvi sta bila prisotna tudi na poročni slovesnosti v Wormsu 20. julija 1235.

Grofija Limburg Lenne

Med letoma 1238 in 1241 se je vojskoval tudi proti kölnskemu nadškofu Konradu Hochstadenskemu. Uvrščal se je med podpornike Hohenstaufnovcev. Ves čas je pomagal svojima najstniškima bratrancema Dideriku in Frderiku Isenberškemu mlajšemu z moštvom in denarjem v njuni bitki za vrnitev izgubljene grofije. Tii so zgradili leseno utrdbo za dva bratranca kot trdnjavo in kasneje blizu gradu na Schlepenbergu na Lenneju, visoko trdnjavo, ki so jo imenovali Limburg. Henrik (stric po materini strani) in Engelbert Isenberški, škof Osnabrucka (stric po očetovi strani) sta 1. maja 1243 stala kot glavna pogajalca svojih bratrancev na temeljih nove grofije Limburg okoli spodnjega toka reke Lenne.

Vojvodina Limburg

Hendrik je umrl 25. februarja 1247 in bil pokopan v opatiji Altenberg. Ko je leta 1282 umrla njegova vnukinja vojvodinja Irmgard, je leta 1288 potekala bitka pri Woeringenu za nasledstvo vojvodine Limburg. Zmagovalec, vojvoda Brabantski, je združil vojvodini Limburg in Brabant.

Vojvoda Henrik in Irmgarda Berška sta imela 2 sinova:

• Walrana, njegov naslednik v Limburgu
• Adolfa, njegov naslednik v Bergu.

Viri

• Loud, ur. (2017). The Origins of the German Principalities, 1100–1350: Essays by German Historians. Routledge.
• Péporté, P. (2011). Historiography, Collective Memory and Nation-Building in Luxembourg. Brill.
• Droege, G., 'Pfalzgrafschaft, Grafschaften und allodiale Herrschaften zwischen Maas und Rhein in salisch-staufischer Zeit’, Rheinische Vierteljahrsblätter 26 (1961), pp. 1–21.
• Wisplinghoff, E.,Zur Reihenfolge der lothringischen Pfalzgrafen am Ende des 11. Jahrhunderts, in Rheinische Vierteljahrsblätter 28 (1963) pp. 290–293.
• Bleicher, W. Contributions in Hohenlimburgher Heimatblätter fűr den Raum Hagen und Isenlohn. Beiträge zur Landeskunde. Monatsschrift des Vereins fűr Orts- und Heimatkunde Hohenlimburg e.V. Drűck Geldsetzer und Schäfer Gmbh. Iserlohn
• Reuter, Timothy, Germany in the Early Middle Ages 800–1056, New York: Longman, 1991.
• Bernhardt, John W. (2002). Itinerant Kingshiop & Royal Monasteries in Early Medieval Germany ,c.936-1075. Cambridge University Press.