Hedžas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hedžas

ٱلْحِجَاز

Al-Ḥijāz
Regija
Islamsko najsvetejše mesto, to je Al-Masjid al-Haram, ki obdaja Kaabo (na sredini), v Meki. Meka je mesto Mohamedovega rojstva in prednikov ter letna romarska točka za milijone muslimanov.
Islamsko najsvetejše mesto, to je Al-Masjid al-Haram, ki obdaja Kaabo (na sredini), v Meki. Meka je mesto Mohamedovega rojstva in prednikov ter letna romarska točka za milijone muslimanov.
Zemljevid Hedžasa, ki prikazuje mesta Meka, Medina, Džida, Džanbu in Tabuk. Saudska regija je obrobljena z rdečo, Kraljevina iz leta 1923 pa z zeleno.
Zemljevid Hedžasa, ki prikazuje mesta Meka, Medina, Džida, Džanbu in Tabuk. Saudska regija je obrobljena z rdečo, Kraljevina iz leta 1923 pa z zeleno.
Koordinati:
Država Saudova Arabija
RegijaAl-Bahah, provinca Meka, provinca Medina, regija Tabuk

Hedžas (/hiːˈdʒæz, hɪˈ-/, arabsko ٱلْحِجَاز, latinizirano: al-Ḥijāz, dob. 'pregrada', hedžaska izgovorjava [alħɪˈdʒaːz]) je regija, ki vključuje večino zahodne Saudove Arabije, z mesti Meka, Medina, Džida, Tabuk, Džanbu, Taif in Baldžuraši. Zato je znana kot »Zahodna provinca«[1] in na zahodu meji na Rdeče morje, na severu na Jordanijo, na vzhodu na Nadžd in na jugu na regijo 'Asir.[2] Je najbolj kozmopolitska regija na Arabskem polotoku. Njeno največje mesto je Džida, ki je drugo največje mesto v Sadovi Arabiji, Meka in Medina pa sta četrto in peto največje mesto v državi.[3]

Kot lokacija mest Meka in Medina, oziroma prvo in drugo najsvetejše mesto v islamu, je Hedžas pomemben v arabsko-islamski zgodovinski in politični krajini. Ta regija je najbolj naseljena v Saudovi Arabiji[4] in arabščina je prevladujoči jezik, tako kot v preostali državi, pri čemer je hedžasi arabščina tu najbolj razširjeno narečje. Nekateri Hedžasi so etnično raznolikega izvora, čeprav je velika večina arabskega izvora.[5]

Po islamskem izročilu je to območje rojstni kraj islamskega preroka Mohameda, ki je bil rojen v Meki, za katero lokalno velja, da so jo ustanovili njegovi predniki Abraham, Išmael in Hagar.[6][7] Območje je postalo del njegovega imperija z zgodnjimi muslimanskimi osvajanji in je tvorilo del zaporednih kalifatov, najprej Rašidunskega kalifata, ki mu je sledil Omajadski kalifat in nazadnje Abasidski kalifat. Osmansko cesarstvo je imelo delni nadzor nad tem območjem; po njegovem razpadu je leta 1925 na kratko obstajalo neodvisno kraljestvo Hedžas, preden ga je osvojil sosednji sultanat Nedžd, s čimer je nastalo kraljestvo Hedžas in Nedžd. Septembra 1932 sta se kraljevini Hedžas in Nedžd pridružili saudskima dominionoma Al-Hasa in Katif, s čimer je nastala enotna Kraljevina Savdska Arabija.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime regije izhaja iz glagola ḥajaza (حَجَز), iz arabskega korena ḥ-j-z (ح-ج-ز), kar pomeni 'ločiti',[8] in se tako imenuje, ker ločuje deželo Nadžd na vzhodu od dežele Tihama na zahodu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Delavci polagajo tire za Hedžaško železnico blizu Tabuka, 1906

Prazgodovina in antika[uredi | uredi kodo]

Mesto Al-'Ula leta 2012. V ospredju je mestno arheološko okrožje, v ozadju pa gorovje Hedžas

V Hedžasu so našli enega ali morda dva megalitska dolmena.[9]

Hedžas vključuje Mahd adh-Dhahab (zibelka zlata) (23°30′13″N 40°51′35″E / 23.50361°N 40.85972°E / 23.50361; 40.85972) in vodni vir, ki je zdaj izsušen in je nekoč tekel 970 km severovzhodno do Perzijskega zaliva preko sistema Wādi Al-Rummah in Wādi Al-Bātin. Arheološke raziskave, ki so jih vodili Bostonska univerza in Univerza Qassim, kažejo, da je bil rečni sistem aktiven in 2500–3000 pr. n. št.[10]

Po Al-Masudiju je bil severni del Hedžasa odvisen od kraljestva Judeja,[11] po Butrusu al-Bustaniju pa so Judje v Hedžasu ustanovili suvereno državo.[12] Nemški orientalist Ferdinand Wüstenfeld je menil, da so Judje ustanovili državo v severnem Hedžasu.[13]

Severni del Hedžasa je bil del rimske province Arabija Petraea.[14]

Obdobje Saleha[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Mada'in Saleh.
V skalo vklesan Qaṣr Al-Farīd v Al-Ḥidžr (Hegra) ali Mada'in Saleh

Prva svetovna dediščina Saudove Arabije in Hedžasa, ki jo je priznala Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je Al-Hidžr. Ime Al-Ḥidžr (»Dežela kamnov« ali »Skalni kraj«) se pojavlja v Koranu.[15] Mesto je znano po strukturah, vklesanih v skale, podobnih Petri.[16] Gradnjo struktur pripisujejo ljudem Samuda. Lokacijo imenujejo tudi Mada'in Saleh (Mesta Saleha),[17][18][19][20][21][22] saj se špekulira, da je mesto, kamor je bil poslan islamski prerok Saleh ljudstvo Samuda. Po izginotju Samuda iz Mada'in Saleha je prišlo pod vpliv drugih ljudi, kot so Nabatejci, katerih glavno mesto je bila Petra. Kasneje je ležal na poti, ki so jo uporabljali muslimanski romarji v Meko.[23]

Obdobje Abrahama in Izmaela[uredi | uredi kodo]

Po arabskih in islamskih virih se je civilizacija Meke začela po tem, ko je Ibrāhīm (Abraham) sem pripeljal svojega sina Ismāʿīla (Išmaela) in ženo Hājar (Hagar), da sta zadnja dva ostala. Nekaj ljudi iz jemenskega plemena Jurhum se je naselilo pri njih in Isma'il naj bi se poročil z dvema ženskama, eno po ločitvi od druge, vsaj eno od njih iz tega plemena, in pomagali očetu zgraditi ali ponovno zgraditi Kaabo ('Cube'),[24][25][26] kar bi imelo družbene, verske, politične in zgodovinske posledice za lokacijo in regijo.

Na primer, po arabskem ali islamskem prepričanju bi pleme Kurejši izhajalo iz Isma'ila ibn Ibrahima, imelo sedež v bližini Kaabe[27] in vključevalo Muhammada ibn Abdullaha ibn Abdul-Muttaliba ibn Hašima ibn Abd Manafa. Od obdobja Jāhiliyyah ('nevednosti') do dni Mohameda so pogosto vojskujoča se arabska plemena v času romanja prenehala s sovražnostmi in odšla na romanje v Meko, kot je navdihnil Ibrahim.[36] Med takšno priložnostjo je Mohamed srečal nekaj Madanijev, ki so mu dovolili preseliti se v Medino, da bi ubežal preganjanju njegovih nasprotnikov v Meki.[28][29]

Mohamedovo obdobje[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Mohamed.
Mohamedova mošeja v Medini, kraj njegovega bivanja po hidžri (preselitvi) iz Meke, 2010

Kot deželi Meka in Medina je bil Hedžas kraj, kjer se je rodil Mohamed in kjer je ustanovil monoteistični ummet privržencev, bil potrpljenje s svojimi sovražniki ali se boril proti njim, se preselil iz od enega kraja do drugega, pridigal ali izvajal svoja prepričanja, živel in umrl. Glede na to, da je imel tu tako privržence kot sovražnike, so bile na tem območju izvedene številne bitke ali ekspedicije, kot so tiste pri Al-Aḥzābu ('Konfederati'), Badru[30] in Ḥunajnu. Vključevali so tako makanske spremljevalce, kot so Hamza ibn Abd al-Muttalib, Ubayda ibn al-Harith in Sa'd ibn Abi Waqqas, kot madanijeve tovariše.[31][32] Hedžas je padel pod Mohamedov vpliv, ko je zmagal nad svojimi nasprotniki, in je bil tako del njegovega imperija.[33][34][35]

Kasnejša zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članki: Rašidunski kalifat, Omajadski kalifat, Abasidski kalifat, Fatimidi, Ajubidi in Mameluški sultanat.

Zaradi prisotnosti dveh svetih mest v Hedžasu so regiji vladali številni imperiji. Hedžas je bil v središču Rašidunskega kalifata, zlasti medtem ko je bila njegova prestolnica Medina od 632 do 656 ACE. Regija je bila takrat pod nadzorom regionalnih sil, kot sta Egipt in Osmansko cesarstvo, skozi večino svoje poznejše zgodovine. Ko so Osmani izgubili nadzor nad njim, je Hedžas postal neodvisna država.

Kratka neodvisnost[uredi | uredi kodo]

{{glavni|Kraljestvo Hedžas]] Po koncu osmanske suverenosti in nadzora nad Arabijo je leta 1916 Husein bin Ali postal vodja neodvisne države Hedžas.[36] Leta 1924 je Ali bin Husein nasledil mesto kralja Hedžasa. Nato je Ibn Saud nasledil Huseina kot kralj Hedžasa in Nedžda. Ibn Saud je od leta 1926 do 1932 vladal obema ločenima enotama, znani kot Kraljevini Hedžas in Nedžd.

V sodobni Saudovi Arabiji[uredi | uredi kodo]

{{glavni|Province Saudove Arabije]] 23. septembra 1932 sta bili kraljevini Hedžas in Nedžd združeni v Kraljevino Saudovo Arabijo.[37] Ta dan se obeležuje kot saudski državni dan.[38]

Kultura[uredi | uredi kodo]

Vas Dhi 'Ain v provinci Al-Bahah

Religija[uredi | uredi kodo]

Kulturno okolje Hedžasa je pod velikim vplivom islama, še posebej, ker vsebuje dve najsvetejši mesti, Meko in Medino. Poleg tega se Koran šteje za ustavo Saudove Arabije, šeriat pa je glavni pravni vir. V državi vlada ne podpira islama le politično, ampak ima tudi velik vpliv na kulturo in vsakdanje življenje ljudi.[39] Družba je na splošno globoko religiozna, konservativna, tradicionalna in družinsko usmerjena. Številni odnosi in tradicije so stoletja stari, izhajajo iz arabske civilizacije in islamske dediščine.

Kulinarika[uredi | uredi kodo]

Kuhinja Hedžasa ima večinoma arabske jedi, tako kot ostala Saudova Arabija. Mesne jedi na žaru, kot sta šavarma in kebab, so dobro znane v Hedžasu. Nekatere jedi so avtohtone, na primer saleeg.[40] Jedi so znane po svojih začimbah.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Harrat Khaybar, viden z Mednarodne vesoljske postaje

Regija leži vzdolž tektonskega jarka Rdečega morja. Znana je tudi po temnejšem, bolj vulkanskem pesku. Glede na prejšnjo definicijo Hedžas vključuje nekaj gora v pogorju Sarat, ki topografsko ločuje Nadžd od Tehame. Rastline Bdellium ali lažna mira so pogoste v Hedžasu. Savdska Arabija, še posebej Hedžas, je dom več kot 2000 spečih vulkanov.[41] Polja lave v Hedžasu, lokalno znana po arabskem imenu ḥarrāt (حَرَّات, ednina: ḥarrah (حَرَّة)), tvorijo eno največjih alkalnih bazaltnih regij na Zemlji, ki pokriva približno 180.000 km².[42]

Mesta[uredi | uredi kodo]

Staro mestno jedro Džide na obali Tihama

Provinca Al Bahah:

Provinca Medina:

Provinca Meka:

Provinca Tabuk:

Mednarodni turistični razvoj[uredi | uredi kodo]

Obalna promenada v Al-Wajhu

Kot sestavni del Saudske vizije 2030 je v razvoju turistična destinacija s površino 28.000 kvadratnih kilometrov, [64] med mestoma Umluj (25°3′0″N 37°15′54.36″E / 25.05000°N 37.2651000°E / 25.05000; 37.2651000) in Al-Wajh (26°14′11.76″N 36°28′8.04″E / 26.2366000°N 36.4689000°E / 26.2366000; 36.4689000), na obali Rdečega morja. Projekt bo vključeval razvoj 22 od 90+ otokov,[49] ki ležijo ob obali, da bi ustvarili »popolnoma integrirano luksuzno destinacijo mešane rabe«, in ga bodo »upravljali zakoni, enaki mednarodnim standardi«.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Hedžas je najbolj naseljena regija v Saudovi Arabiji, ki vsebuje 35 % vsega prebivalstva.[50] Večina prebivalcev Hedžasa je sunitov s šiitsko manjšino v mestih Medina, Meka in Džida. Mnogi se imajo za bolj kozmopolite, ker je bil Hedžas stoletja del velikih islamskih imperijev od Omajadov do Osmanov. Prebivalci Hedžasa, ki se čutijo še posebej povezani s svetima mestoma Meko in Medino, imajo verjetno najmočneje artikulirano identiteto med vsemi regionalnimi skupinami v Saudovi Arabiji.[51]

Galerija[uredi | uredi kodo]

  • Gore v bližini At-Ta'ifa, 2012
    Gore v bližini At-Ta'ifa, 2012
  • Taborišče Mina na obrobju Meke, kjer se zbirajo muslimanski romarji za hadž (veliko romanje). Masjid Al-Khayf je viden na desni.
    Taborišče Mina na obrobju Meke, kjer se zbirajo muslimanski romarji za hadž (veliko romanje). Masjid Al-Khayf je viden na desni.
  • Muslimanski romarji, ki se zbirajo na planoti gore Arafat
    Muslimanski romarji, ki se zbirajo na planoti gore Arafat
  • Gora Uhud na območju Medine
    Gora Uhud na območju Medine
  • Kampus Univerze za znanost in tehnologijo kralja Abdullaha (KAUST) ponoči
    Kampus Univerze za znanost in tehnologijo kralja Abdullaha (KAUST) ponoči
  • Mesto Al-Bahah, ki leži na nadmorski višini 2155 m
    Mesto Al-Bahah, ki leži na nadmorski višini 2155 m

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Mackey, p. 101. "The Western Province, or the Hejaz[...]"
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Hopkins, Daniel J. (2001). Merriam-Webster's Geographical Dictionary. str. 479. ISBN 0-87779-546-0. Pridobljeno 17. marca 2013.
  3. ↑ Leatherdale, Clive (1983). Britain and Saudi Arabia, 1925–1939: The Imperial Oasis. str. 12. ISBN 9780714632209.
  4. ↑ »Mecca: Islam's cosmopolitan heart«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. decembra 2018. Pridobljeno 8. julija 2014. The Hijaz is the largest, most populated, and most culturally and religiously diverse region of Saudi Arabia, in large part because it was the traditional host area of all the pilgrims to Mecca, many of whom settled and intermarried there.
  5. ↑ Minahan, James (1996). Nations Without States: A Historical Dictionary of Contemporary National Movements (v angleščini). Greenwood Press. str. 229. ISBN 978-0-313-28354-3.
  6. ↑ Lings, Martin (1983). Muhammad: His Life Based on the Earliest Sources. Islamic Texts Society. ISBN 978-0-946621-33-0.
  7. ↑ Glassé, Cyril (1991). »Kaaba«. The Concise Encyclopedia of Islam. HarperSanFrancisco. ISBN 0-0606-3126-0.
  8. ↑ Rutter, Eldon (Februar 1931). »The Hejaz«. The Geographical Journal. 77 (2): 97–108. doi:10.2307/1784385. JSTOR 1784385.
  9. ↑ Gajus Scheltema (2008). Megalithic Jordan: an introduction and field guide. ACOR. ISBN 978-9957-8543-3-1. Pridobljeno 5. oktobra 2012.
  10. ↑ Sullivan, Walter (30. marec 1993). »Science Watch; Signs of Ancient River«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2022. Pridobljeno 25. junija 2014.
  11. ↑ Ibn Khaldun, "Kitāb al-ʻIbar wa-Dīwān al-Mubtadaʼ wa-l-Khabar", Dar Al-Fikr publication. Beirut. 1988. volume 2 page 342
  12. ↑ al-Bustani, Butrus. "Daerat Al-Maaref". Dar Al-Marifa Publication. Beirut. volume 11 page 672
  13. ↑ Wolfensohn, Israel. "Tarikh Al-Yahood Fi Belad Al-Arab". Al-Nafezah Publication. Cairo. 2006. page 68
  14. ↑ Kesting, Piney. »Saudi Aramco World (May/June 2001): Well of Good Fortune«. Arhivirano iz spletišča dne 23. oktobra 2014. Pridobljeno 7. aprila 2014.
  15. ↑ Quran 15:80–84
  16. ↑ Butler, J. W. S.; Schulte-Peevers, A.; Shearer, I. (1. oktober 2010). Oman, UAE & Arabian Peninsula. Lonely Planet. str. 316–333. ISBN 9781741791457.
  17. ↑ Quran 7:73–79
  18. ↑ Quran 11:61–69
  19. ↑ Quran 26:141–158
  20. ↑ Quran 54:23–31
  21. ↑ Quran 89:6–13
  22. ↑ Quran 91:11–15
  23. ↑ »Information at nabataea.net«. Arhivirano iz spletišča dne 16. decembra 2017. Pridobljeno 17. septembra 2009.
  24. ↑ Quran 2:127 (Translated by Yusuf Ali)
  25. ↑ Quran 3:96 (Translated by Yusuf Ali)
  26. ↑ Quran 22:25–37
  27. ↑ Quran 106:1–4
  28. ↑ Ibn Ishaq, Muhammad (1955). Guillaume, Alfred (ur.). Ibn Ishaq's Sirat Rasul Allah – The Life of Muhammad. Oxford: Oxford University Press. str. 88–589. ISBN 978-0-1963-6033-1.
  29. ↑ Haykal, Husayn (1976), The Life of Muhammad, Islamic Book Trust, str. 217–18, ISBN 978-983-9154-17-7
  30. ↑ Quran 3:110–128
  31. ↑ Sahih al-Bukhari, 5:57:74
  32. ↑ Witness Pioneer "Pre-Badr Missions and Invasions"
  33. ↑ »Muhammad«. Encyclopedia of Islam and the Muslim world.
  34. ↑ Holt (1977), p. 57
  35. ↑ Lapidus (2002), pp. 31–32
  36. ↑ Hourani, Albert (2005). A History of the Arab Peoples. str. 315–319. ISBN 978-0-571-22664-1.
  37. ↑ »History of Arabia«. Encyclopædia Britannica.
  38. ↑ »History of Saudi Arabia. ( The Saudi National Day 23, Sep )«. Prince Mohammad Bin Fahd University. Arhivirano iz spletišča dne 6. decembra 2018. Pridobljeno 21. septembra 2018.
  39. ↑ »Saudi Arabia – Religion«. Encyclopædia Britannica. Arhivirano iz spletišča dne 3. maja 2015. Pridobljeno 5. februarja 2019.
  40. ↑ »Saleeg — a Saudi dish that won't let you down«. Arab News (v angleščini). 11. september 2013. Arhivirano iz spletišča dne 22. septembra 2022. Pridobljeno 23. junija 2021.
  41. ↑ »The Tourists Guide To The 10 Amazing Volcanoes in Saudi Arabia«. insidesaudi.com (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2021. Pridobljeno 9. januarja 2021.
  42. ↑ »VOLCANIC ARABIA: It started with tremors«. archive.aramcoworld.com (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 11. februarja 2021. Pridobljeno 9. januarja 2021.
  43. ↑ »Al-Baha City Profile«. The Saudi Network. Arhivirano iz spletišča dne 20. septembra 2022. Pridobljeno 2. oktobra 2012.
  44. ↑ بـتـصـرف عـن مـجـلـة الأمـانـة الـعـدد عـشـرون شـوال 1419 تـصـدر عـن أمـانـة الـمـديـنـة الـمـنـورة إمـارة مـنـطـقـة الـمـديـنـة الـمـنـورة
  45. ↑ »Brief about Ta'if City«. Ta'if City (v arabščini). Taif Municipality. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. septembra 2018. Pridobljeno 26. aprila 2016.
  46. ↑ »Rābigh«. GeoNames. Arhivirano iz spletišča dne 3. avgusta 2022. Pridobljeno 28. novembra 2017.
  47. ↑ »Al-Juhfah | Hajj & Umrah Planner«. hajjumrahplanner.com (v britanski angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2022. Pridobljeno 10. aprila 2017.
  48. ↑ »Tabouk City Profile, Saudi Arabia«. The Saudi Network (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 19. aprila 2017. Pridobljeno 4. maja 2017.
  49. ↑ »Red Sea project master plan wins approval«. The Saudi Gazette. 17. september 2017. Arhivirano iz spletišča dne 22. septembra 2022. Pridobljeno 31. marca 2019.
  50. ↑ »Saudi Arabia Population Statistics 2011 (Arabic)« (PDF). str. 11. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne Novembra 15, 2013.
  51. ↑ Beranek, Ondrej (Januar 2009). »Divided We Survive: A Landscape of Fragmentation in Saudi Arabia« (PDF). Middle East Brief. 33: 1–7. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 10. avgusta 2019. Pridobljeno 29. junija 2019.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Hedžas.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hedžas&oldid=6064979«