Haploidija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zgoraj: haploidna celica z enojno garnituro vseh kromosomov (n), spodaj: diplodna celica z dvema homolognima kopijema vsakega kromosoma (2n).

Haploidija ali haploidnost je lastnost celic in organizmov, katerih genski zapis sestavlja enojni komplet kromosomov (enojno garnituro avtosomov in en spolni kromosom). V človeškem telesu so take spolne celice, semenčice in zrela jajčeca.[1] Za razliko od spolnih celic imajo somatske celice organizma dvojni komplet vseh kromosomov, gre za t. i. diploidne celice. Haploidne spolne celice nastajajo v procesu mejoze ali zoritvene delitve,[2] pri čemer se zmanjša število kromosomov starševske celice, ki nosi dva kompleta kromosomov, na en komplet kromosomov v hčerinski celici.[3]

Število kromosomov v enojni garnituri običajno označujemo s črko n in ga imenujemo haploidno število.[3] Pri različnih organizmih je haploidno število različno; za človeške haploidne celice (gamete) velja, da vsebujejo 23 kromosomov (n = 23), somatske celice pa 23 parov kromosomov.[2] Nekateri organizmi, na primer alge, poznajo haploidne stopnje v življenjskem ciklu, nekatere vrste (na primer samci mravelj) pa so vse življenje haploidni organizmi.[3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]