Ogled vira Guillaume Budé

{{Infobox_Philosopher |
  region          = Zahodna filozofija |
  era             = Renesančni humanizem |
  color           = #B0C4DE |
  name             = Guillaume Budé |
 birth_date   = <!-- WD --> |
 birth_place  = <!-- WD -->|
 death_date   = <!-- WD --> |
 death_place  = <!-- WD --> |
  school_tradition =   |
  main_interests   = [[filologija]], [[etimologija]], [[filozofija jezika]], [[filozofija prava]], [[politična filozofija]], [[zgodovina]] |
  influences       = [[Platon]], [[Plutarh]], [[Tribonian]], [[Hieronim iz Sparte]], [[Jacques Lefèvre d'Étaples|d'Étaples]], [[Erazem Rotterdamski|Erazem]]  |
  influenced       = [[Erazem Rotterdamski|Erazem]], [[Thomas More|More]], [[Hugo Grotius|Grotius]]; moderna filologija |
|notable_ideas    = utemeljitelj znanstvene filologije in etimologije; dokazal, kako spremembe v jeziku vplivajo na tolmačenje zakonov
}}

'''Guillaume Budé''' ({{lang-la|Guilielmus Budaeus}}), [[Francozi|francoski]] [[renesansa|renesančni]] [[humanizem|humanist]], [[filolog]], [[pravnik]] in [[filozof]], * [[26. januar]] [[1467]], [[Pariz]], [[Francija]], † [[23. avgust]] [[1540]], Pariz. 

Poleg humanista [[Jacques Lefèvre d'Étaples|d'Étaplesa]] velja Budé za začetnika grškega jezikoslovnega študija v Franciji. Oba sta se izpopolnjevala pri bizantinskem humanistu [[Hieronim iz Sparte|Hieronimu iz Sparte]], ki je bil prvi predavatelj grščine na pariški [[Sorbonne|Sorboni]]. Njegovo najpomembnejše delo so »''Digeste''<ref>»''Digeste''« ali »''Pandekti''« , v zakonodaji cesarja Justinijana zbrani izvlečki iz del rimskih pravnikov drugega in tretjega stoletja, vir:SSKJ</ref>«, v katerem je dokazal, kako so se skozi stoletja popačila pravna besedila, kar je potem vplivalo na tolmačenje zakonov in njihovo uporabo v praksi. Pomemben je tudi njegov prispevek k [[numizmatika|numizmatiki]] (razprava o antičnih kovancih »''De Asse et Partibus''«)

Med sodobniki je užival velik ugled. Med drugimi si je dopisoval z [[François Rabelais|Rabelaisom]], [[Erazem Rotterdamski|Erazmom Rotterdamskim]] in [[Thomas More|Thomasom Morom]]. Francoski kralj [[Franc I. Francoski|Franc I.]] je na Budéjev in [[Jean du Bellay|Bellayev]] predlog ustanovil ''Collège Royal'', ki je bil izvorno namenjen raziskovanju in  poučevanju treh jezikov: [[grščina|grščine]], [[latinščina|latinščine]] in [[hebrejščina|hebrejščine]]. ''Collège Royal'' velja za predhodnika sodobne [[Collège de France]]. Budé je dal kralju še pobudo za ustanovitev knijižnice v [[Fontainebleau]]ju, ki je bila kasneje temelj za ustanovitev [[Francoska narodna knjižnica|Bibliothèque Nationale]].

[[File:Budé, Guillaume – De Asse et Partibus Eius, 1522 – BEIC 11022672.tif|thumb|upright|left|''Libri V de Asse et partibus ejus'', 1522]]

== Opombe ==
{{opombe|1}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.newadvent.org/cathen/03034a.htm Catholic Encyclopedia New Advent] {{en}}
* [http://www.guillaumebude.com/index_fichiers/Quiestbude.htm ''Qui est Guillaume Budé ?'', Lycée Guillaume Budé] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090327045223/http://www.guillaumebude.com/index_fichiers/Quiestbude.htm |date=2009-03-27 }} {{fr}}
{{commonscat|Guillaume Budé}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Budé, Guillaume}}
[[Kategorija:Francoski filozofi]]
[[Kategorija:Francoski filologi]]
[[Kategorija:Francoski pravniki]]
[[Kategorija:Francoski diplomati]]
[[Kategorija:Francoski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Renesančni humanisti]]
[[Kategorija:Filozofi prava]]