Grofija Egmont

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grofija Egmont
Graafschap Egmont
1486 – 1619
Grb Grofija Egmont
Grb
Statusfevd Svetega rimskega cesarstva
Glavno mestoEgmond
Skupni jezikisrednjenizozemski, nizozemski
Religija
rimokatoliška, protestantska
Vladafevdalna monarhija
grof Egmontski 
• 1486–1516
Janez III. Egmontski
• 1516–1528
Janez IV. Egmontski
• 1528–1540
Karel I. Egmontski
• 1541–1568
Lamoral I. Egmontski
• 1568–1590
Filip Egmontski
• 1590–1617
Lamoral II. Egmontski
Zgodovinska dobasrednji vek
• podelitev naslova cesarskega grofa Janezu III. Egmontskemu– nastanek grofije
1486
• Egmont
1486
• prodaja Deželnim stanovom Holandije in Zahodne Frizije
1619
+
Naslednice
Republika sedmih provinc Nizozemske
Danes del Nizozemska

Gospostvo in kasneje grofija Egmont v bližini Egmonda v Severni Holandiji je dedna posest plemiške rodbine Egmont. Izvor tega je bilo v dejstvu, da so člani plemiške rodbine Egmont delovali kot advokati (skrbniki) opatije Egmond. Beerwout I. Egmontski je kot skrbnik ali advokat opatije Egmond opatu Štefanu Gendtu, obljubil, da se bo pridružil prvi križarski vojni , da bi se spokoril svojih grehov in grehov svojih prednikov. Ob vrnitvi okoli leta 1100 mu je opat dal v zakup šest delov desetine v gospostvu in pisno zapisano pravico do dedovanja tega dela desetine. Kot gospodje Egmonta so bili fevdalno podložni opatiji Egmond.

Poleti 1283 je holandski grof Floris V. razglasil gospostvo Egmont za svobodno fevdno visoko gospostvo. To je pomenilo, da je Viljem II. Egmontski postal fevdnik ali vazal grofa Holandije in ne več opatije Egmont.

Leta 1486 je bil Janez III. Egmontski povzdignjen v grofa Egmontskega.[1] To je pomenilo, da od tega trenutka gospodje Egmontski niso bili več vazali holandskega grofa, ampak so kot cesarski grofje bili podložni neposredno cesarju Svetega rimskega cesarstva. Območje je vključevalo župnijo Egmond z gradom Egmond (op den Hoef) in njegovim dvorom v Rinnegomu. Potem ko je bil Lamoraal Egmontski obglavljen na Velikem trgu v Bruslju leta 1568, je njegovo posest zaplenil španski kralj Filip II.. Imetje je bilo vrnjeno njegovemu sinu Filipu Egmontskemu. Leta 1573 je bil grad požgan na ukaz Viljema Oranskega, potem pa od posesti ni ostalo veliko. Leta 1619 je Karel II. Egmontski prodal svoje pravice do grofije Deželnim stanovom Holandije. Nekaj let kasneje so bile gosposke pravice prodane drugi veji Egmontskih, ki so ohranili spomin s prezidavo dveh grajskih stolpov. Te so okoli leta 1798 porušili.

Gradom Egmond kot rodovni sedež gospodov in grofov Egmontskih

Sklici[uredi | uredi kodo]