Grofija Buren

Grofija Buren Graafschap Buren (nl)
ok. 994–1795
Zastava Grb
Zemljevic grofije Buren okoli leta 1665, Grofija Buren označena z rumeno
Status	Grofija
Glavno mesto	Buren
Skupni jeziki	nizozemščina
Vlada	Grofija
Zgodovinska doba	sredji vek, renesansa
• ustanovitev	(994) 1498
• ukinitev	1795
+
Predhodnice Naslednice Francija Batavijska republika

Grofija Buren je bilo obočje v današnji nizozemski provinci Gelderland. Čeprav formalno ni bila del Združenih sedmih provinc, je v praksi spadala pod upravo te.

Gospostvo Buren

Svobodno gospodstvo Buren je nastalo po delitvi grofije Teisterbant leta 994. Dvorec je bil v lasti družine vitezov Burenskih. Njihov grb je bil tudi grb gospostva in mestni grb. Prvotna trdnjava gospostva Buren je leta 1395 dobila mestne pravice od vitezov Allarda, Ascha in Erichema; vendar so s pridobitvami, z vojno in porokami zrasle številne vasi, vključno z Beusichem, Zoelmondom, Buurmalsenom in Trichtom. S to politiko porok je leta 1472 lastništvo gospostva pripadlo gospodom Egmontskim. V 15. stoletju je dedovanje potekalo dvakrat po ženski liniji. Elizabeta Burenska se je poročila z Gerardom II. Culemborškim, njuna hči Aleida Culemborška pa se je poročila s Friderikom Egmontskim. Od takrat je bila rodbina Egmontskih vladajoča družina v Burenu.

Grofija

Leta 1498 je avstrijski cesar Maksimilijan Svobodno gospostvo Buren povzdignil v grofijo. Kasneje je Karel V. želel Buren povzdigniti v vojvodino, vendar je Maksimilijan Egmontski odgovoril: "Raje bi bil bogat grof kot reven vojvoda" in tako je Buren ostal grofija.

Viljem Oranski se je leta 1551 poročil z dedinjo Ano Egmontsko, grofico Buren. Tako je grofija Buren prešla v last hiše Orange-Nassau. Od takrat člani te rodbine nosijo tudi naziv grof Burenski.

Marija, tretji otrok Viljema Oranskega in Ane Egmontske, je leta 1612 ustanovila sirotišnico v Burenu, ki je služila naslednjih 350 let. Tam je tudi Muzej kraljeve vojaške policije. Mesto Buren je razglašeno za zaščiteno mestno pokrajino.

S prihodom Batavske republike je grofija prenehala obstajati. Vendar je vodja hiše Orange-Nassau (nizozemski vodja države) imenovan med drugimi nazivi grof ali grofica Burenski in Leerdamski.

Seznam grofov Burenskih in Leerdamskih

Rodbina Egmontskih

• 
  1521–1539 Floris, sin Friderika.
• 
  1548–1558 Anna, hči Maksimilijana, poročena od 1551 z Viljemom I. Oranskim.

Rodbina Orange-Nassau

• 
  1551–1584 Viljem I..
• 
  1584–1618 Filip Viljem.
• 
  1618–1625 Mavricij.
• 
  1625–1647 Friderik II. Henrik.
• 
  1647–1650 Viljem II..
• 
  1650–1702 Viljem III., od 1689, kralj Anglije.
• 
  1702–1711 Johan Willem Friso.
• 
  1711–1751 William IV.
• 
  1751–1795 William V.
• 
  1813–1840 William VI.
• 
  1840–1849 Viljem VII.
• 
  1849–1890 Viljem VIII.
• 
  1890–1948 Wilhelmina.
• 
  1948–1980 Juliana.
• 
  1980–2013 Beatrisa.
• 
  2013– Viljem Aleksander.

Glej tudi

• Hiša Egmond