Buren

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Buren
Buren
Buren
Zastava Buren
Zastava
Grb Buren
Grb
Prikaz položaja Burena na mapi občin v Gelderlandu
Lokacija v Gelderlandu
51°54′40″N 5°19′59″E / 51.91111°N 5.33306°E / 51.91111; 5.33306Koordinati: 51°54′40″N 5°19′59″E / 51.91111°N 5.33306°E / 51.91111; 5.33306
DržavaNizozemska
ProvincaGelderland
Upravljanje
 • TeloObčinski svet
 • ŽupanJan de Boer
Površina
 • Skupno142,92 km2
 • Kopno134,26 km2
 • Voda8,66 km2
Nadm. višina5 m
Prebivalstvo
 (maj 2014)[4]
 • Skupno26.136
 • Gostota195 preb./km2
Poštna številka
Deli 4000 in 4100 območje
Omrežna skupina0344, 0345
Spletna stran[www.buren.nl www.buren.nl]
Nizozemski topografski zemljevid Burena, junij 2015

Buren (nizozemska izgovorjava: [ˈbyːrə(n)] (poslušaj)) je mesto in občina v regiji Batavija (Betuwe) na Nizozemskem. Buren je imel 1. januarja 2022 27.168 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Buren leži v nizozemski provinci Gelderlandu. Je del pokrajine Batavija (Betuwe), zelo rodovitnega pasu zemlje med dvema krakoma delte Rena in Meuse, Nederrijn na severu in Waal na jugu.

Naselja[uredi | uredi kodo]

Nekatera naselja so:

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Najzgodnejša znana naselbina v regiji se je pojavila že leta 772.[5] Grad so zgradili gospodje Buren in je bil prvič omenjen leta 1298. Mestu je leta 1395 gospod Alard IV. Burenski podelil mestne pravice, kar je pripeljalo do izgradnje obrambnega zidu in jarka, katerega pomembni deli še vedno stojijo. Leta 1492 je bila regija povišana v grofijo (tj. ozemlje, ki mu je vladal grof), vendar je imela omejen gospodarski vpliv zaradi svoje geografske izoliranosti. Do leta 1574 je prej katoliška župnijska cerkev Svetega Lamberta (nizozemsko Sint Lambertus ) je postala kalvinistični reformirana protestantska. 

Grad je sčasoma prišel v last nizozemske kraljeve družine Orange. Nizozemska kraljeva družina je znana po tem, da uporablja ime van Buren kot vzdevek. Viljem III. Oranski je imel naziv Buren. Nizozemska kraljeva družina še vedno uporablja ta naziv. Grad so med letoma 1804 in 1883 postopoma porušili. Osmi predsednik ZDA, Martin van Buren, je svoje prednike izsledil pri prebivalcih mesta, ki so prevzeli priimek Van Buren po preselitvi v nizozemsko kolonijo Nova Nizozemska v današnji zvezni državi New York.  Po koncu svojega predsedovanja je Van Buren leta 1853 med turnejo po Evropi obiskal mesto in se menda srečal z več daljnimi sorodniki.

Sedanja občina je rezultat dveh združitev.

  • 1. januarja 1978 so bile občine Beusichem, Zoelen in del Buurmalsen dodane obstoječi občini Buren, ki je bila ustanovljena sredi 19. stoletja.
  • 1. januarja 1999 je bil Buren razširjen z dodanima občinama Lienden in Maurik.
Mlin na veter »De Prins Van Oranje«

Zgodovinski muzeji[uredi | uredi kodo]

Buren ima dva muzeja:

  • Muzej kraljeve vojaške policije, ki je v sirotišnici iz 17. stoletja.[6]
  • Muzej nizozemske kraljeve družine, ki je v zgodovinski mestni hiši.[7]

Tu je tudi De Prins Van Oranje, obnovljen mlin na veter.

Vladanje in politika[uredi | uredi kodo]

Naziv »grof ali grofica Burenska in Leerdamska« ima nizozemska monarhija zaradi poroke princa Viljema Oranskega z grofico Buren, Ano Egmont, leta 1551. Kot rezultat, okrožje in mesto Buren spadata pod nadzor kraljeve rodbine Orange-Nassau .

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pomembni ljudje[uredi | uredi kodo]

  • Filip Viljem, princ Oranski (1554 v Burenu – 1618) princ oranski od leta 1584 in vitez zlatega runa leta od 1599
  • Gerard de Kruijff (1890 v Burenu – 1968) nizozemski jahač, ki je tekmoval na poletnih olimpijskih igrah 1924 in 1928 .
  • Lukas Smits (rojen 1935 v Ravenswaaiju), nizozemski slikar.
  • Jos Beijnen (rojen 1956 v Beusichemu), nizozemski farmacevt in akademik
  • Ron Stevens (rojen leta 1959 v Liendnu), nizozemski kanuist v sprintu, ki je nastopil na dveh poletnih olimpijskih igrah.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Buren, mestno obzidje

Poglej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Samenstelling college« [Members of the board] (v nizozemščini). Gemeente Buren. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2014. Pridobljeno 18. junija 2014.
  2. »Kerncijfers wijken en buurten« [Key figures for neighbourhoods]. CBS Statline (v nizozemščini). CBS. 2. julij 2013. Pridobljeno 12. marca 2014.
  3. »Postcodetool for 4021VZ«. Actueel Hoogtebestand Nederland (v nizozemščini). Het Waterschapshuis. Pridobljeno 18. junija 2014.
  4. »Bevolkingsontwikkeling; regio per maand« [Population growth; regions per month]. CBS Statline (v nizozemščini). CBS. 26. junij 2014. Pridobljeno 24. julija 2014.
  5. Stenvert, R. et al. (2000).
  6. »Home - Marechausseemuseum«. Marechausseemuseum.nl. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2014. Pridobljeno 15. januarja 2017.
  7. »Burenenoranje«. burenenoranje.nl. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2009. Pridobljeno 15. januarja 2017.
  8. »Zorgatlas«. www.zorgatlas.nl. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. decembra 2011. Pridobljeno 15. januarja 2017.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]