Groeningemuseum

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Groeningemuseum, Dijver 12, Brugge
Jan van Eyck - Marija z otrokom in kanonik van der Paele je ena od mojstrovin v muzeju
Joseph Denis Odevaere, Lord Byron na smrtni postelji

Groeningemuseum je občinski muzej za likovno umetnost v Bruggu.

Muzej predstavlja celovit pregled šestih stoletij flamskega in belgijskega slikarstva, od Jana van Eycka do Marcel Broodthaersa. Zbirka zgodnjega nizozemskega slikarstva (nizozemsko Vlaamse Primitieven) je znana v mednarodnem merilu in je bila podlaga za najpomembnejše razstave v zadnjih desetletjih. [1] Poleg tega ima muzej tudi pomembno zbirko del manjših mojstrov, ki so v petnajstem in šestnajstem stoletju delovali v Bruggu in predstavljajo razvoj slikarstva v državah današnjega Beneluksa.

Nekateri vrhunci iz muzeja so:

  • zbirka flamskih mojstrov s široko paleto del iz poznega srednjega veka in renesanse.
  • omejena zbirka slik iz baroka.
  • izbor slik iz osemnajstega in devetnajstega stoletja, od neoklasicizma do realizma.
  • mejniki belgijske simbolike in modernizma.
  • mojstrovine flamskega ekspresionizma.
  • dela iz zbirke moderne povojne flamske umetnosti.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Med francosko okupacijo južne Nizozemske leta 1794 so iz cerkva, samostanov in javnih zgradb odnesli vse, kar ni bilo preveč pritjeno ali preveč težko, ter odpeljali v Pariz. Revolucionarnim "komisarjem za umetnost" je bilo potrebno le nekaj mesecev, da so našli več kot 200 delih flamske šole. [2]

Dela, ki niso bili prepeljana v Pariz so bila shranjena v nekdanji Duinenabdij Potterierei v Bruggu in so se pojavila kot Musée de l'Ecole Centrale du Département de la Lys (Muzej šole oddelka Lys). V tem muzeju je bilo zbranih približno petsto zaplenjenih del in iz te zbirke prihajajo številna vrhunska dela iz muzeja Groeninge. Leta 1816 je več del, ki so bila ukradena in prenesena v Pariz, vrnnjena v Brugge in shranjena v akademiji, med drugim Marija in otrok s kanonikom Jorisom Van der Paelejem, Jana Van Eycka, triptih Hansa Memlinga in Cambysova sodba Gerarda Davida. Slike vrnjene leta 1803 iz Musée de l'Ecole Centrale, vključno Smrt Marije Hugo van der Goes, Kristusov krst Gerarda Davida in Poslednja sodba Jana Provoosta so se medtem že nahajale v mestni hiši v Bruggu.

Leta 1892 je Akademija ponovno prenesla svojo zbirko v mestno hišo, to pa je bil začetek Gemeentelijk Museum van Schilderkunst (Mestnega muzeja slikarstva), poznejšega Museum van Schone Kunsten (Muzeja lepih umetnosti). Izvor muzeja Groeninge se tako v začetku 18. stoletja vrne v muzej Akademije, zaradi česar je eden najstarejših muzejev v Belgiji. Ker šola Bogaerden ni bila primerna kot razstavni prostor, so se odločili za izgradnjo novega muzeja, ki ga je oblikoval Joseph Viérin. To je trajalo do leta 1930, ko je bil na sedanjem mestu odprt Muzej Groeninge. V novem muzeju so se razpršene zbirke lahko spet združile, tako da je lahko razvoj umetnosti iz petnajstega stoletja do danes prikazan v enem muzeju.

Nekatera dela[uredi | uredi kodo]

  • Jan van Eyck:
    • Marija z otrokom in kanonikom van der Paeleom (1436)
    • Portret Margarete van Eyck (1439)
    • Kristusov portret (1440)
Cambysova sodba 1. del

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Till-Holger Borgert, Groeningemuseum Bruges, Codart eZine, 15 oktober 2013.
  2. ^ Website ‘Vlaamse Primitieven’

Viri[uredi | uredi kodo]

van Uffelen, Chris (2010). Contemporary Museums - Architecture, History, Collections. Braun Publishing. pp. 164–165. ISBN 978-3-03768-067-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 51°12′22″N 3°13′35″E / 51.20611°N 3.22639°E / 51.20611; 3.22639