Dirk Bouts

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dirk Bouts
Portret
Rojstvo 1415[1][2][3][4][5][6][7][8]
Haarlem
Smrt 6. maj 1475[9]
Leuven
Državljanstvo Kraljevina Nizozemska[d][10]
Poklic slikar

Dirk Bouts (* 1410-1420, Haarlem, 6. maj, 1475, Leuven), tudi Dierick ali Dieric, včasih napačno imenovan Stuerbout, je bil nizozemski slikar. Je oče Diericka Boutsa mlajšega in Aelberta Boutsa, ki sta tudi postala prepoznavna slikarja. Poleg svojih cerkvenih slik je bil cenjen tudi kot portretist in je veljal za enega vodilnih slikarjev tistega časa.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Življenje Dirka Boutsa je komajda dokumentirano. Veliko datumov do 1450 je mogoče določiti samo s slogom primerjave slik in slikarjev. Močan je vpliv Rogierja van der Weydena in zdi se verjetno, da je bil Bouts njegov učenec okoli leta 1440. Slike Boutsa tudi razkrivajo poznavanje dela Jana van Eycka in Aelberta van Ouwaterja.

Okoli leta 1445 se je poročil z bogato patricijsko hčerko Catharino van der Brugghen iz Leuvena. Iz tega zakona so štirje otroci. Dva sinova Dierick Bouts mlajši in Aelbert Bouts, sta bila spoštovana slikarja.

Dokumentirano ga je v Leuvenu mogoče zaznati šele leta 1457. Leta 1465 je bil imenovan za mestnega slikarja. Eden od najbolj znanih in podrobnih dokumentov je pogodba za pripravo oltarja Zadnje večerje za Bratovščino Svetega zakramenta.

Kot dokazujejo dokumenti, je bil Bouts zelo bogat meščan. Leta 1467 je bil imenovan kot pomemben predstavnik mesta. Po smrti svoje žene se je malo pred smrtjo leta 1475, drugič poročil.

Glavna dela[uredi | uredi kodo]

Marijino kronanje, 1450 (Gemäldegalerie der Akademie der bildenden Künste Wien)
Portret moža, 1460 (Metropolitan Museum of Art, New York)
Mučeništvo sv. Hipolita, 1470 (Museum der Erlöserkathedrale, Brügge)
  • Marijin oltar (okoli 1445, Madrid, Muzej Prado)
  • Pasijon (okoli 1455, Granada, Museo de la Capilla Real)
  • Križanje (približno 1450-60, Bruselj, Kraljevi muzeji likovnih umetnosti Belgije, Malibu, muzej J. Paul Getty, London, Narodna galerija, Pasadena, Muzej Norton Simon)
  • Portret moža (1462, London, Narodna galerija)
  • Ecce Agnus Dei (okoli 1462-64; München, Alte Pinakothek)
  • Biser Brabanta (1460, pripis ni gotov, München, Alte Pinakothek)
  • Marija z otrokom (približno 1465, London, Narodna galerija)
  • Triptih Mučeništvo svetega Erazma (1450-60, Leuven, Sint-Pieterskerk, Muzej voor Kerkelijke Kunst)
  • Triptih Zadnja večerja (1467; Leuven, Sint-Pieterskerk, Muzej voor Kerkelijke Kunst)
  • Pot v raj (okoli 1468, Lille, Musée Municipale)
  • Paradiž in pekel (okoli 1470, Pariz, Louvre)
  • Pravičnost (nedokončana, 1473 in 1475, Bruselj, Musée Royaux des Beaux-Arts

Vpliv[uredi | uredi kodo]

Primerjave slogov so podprle prepričanje Carla Georga Heisa, da se je vestfalski slikar Hinrik Funhof v Boutsovi delavnici učil. Paneli visokega oltarja cerkve sv. Janeza v Lüneburgu (1482-1484), ki so nastali v drugi polovici 15. stoletja, pripadajo glavnim delom spodnjesaškega slikarstva kažejo Boutsov slogovni vpliv. Za dodelitev Funhofa kot zaposlenega v Boutsovi delavnici je Heise našel prvo dokumentarno omembo leta 1475, leto Boutsove smrti.

Dieric mlajši in Aelbrecht[uredi | uredi kodo]

Bouts se je poročil dvakrat in imel štiri otroke. Njegovi hčerki sta šli na samostane, njegova sinova pa sta postala slikarja, ki sta Boutsovo delavnico prenesla v sredo 16. stoletja. Malo je znano o starejšem sinu Djeriku mlajšem, čeprav se zdi, da je nadaljeval v očetovem slogu vse do svoje zgodnje smrti leta 1491. Mlajši Aelbrecht (ali Albert) je storil enako, vendar v slogu, ki je nedvomno njegov lasten.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Art UK — 2003.
  2. ^ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. ^ Swartz A. Dieric Bouts — 2005.
  4. ^ Kunstindeks Danmark
  5. ^ SNAC
  6. ^ AGORHA
  7. ^ Faceted Application of Subject Terminology
  8. ^ Internet Speculative Fiction Database — 1995.
  9. ^ RKDartists
  10. ^ https://www.kulturarv.dk/kid/VisKunstner.do?kunstnerId=1389

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Oskar Eisenmann: Bouts, Dierick. In: Allgemeine Deutsche Biographie (ADB). Band 3, Duncker & Humblot, Leipzig 1876, S. 216–218.
  • Catheline Périer-D'Ieteren: Dieric Bouts. The complete works. Mercatorfonds, Antwerpen 2005, ISBN 90-6153-611-1.
  • Flämische Meister: Jan van Eyck, Rogier van der Weyden, Hans Memling, Dirk de Vos. DuMont, Köln, ISBN 3-8321-7201-7. S. 143–156.
  • Malerei des Abendlandes. Eine Bildersammlung von der frühchristlichen bis zur zeitgenössischen Malerei. F. A. Herbig Verlagsbuchhandlung, Berlin-Grunewald 1955.
  • Dörte Zbikowski: Zum Beispiel: Hinrik Funhof.. In: Die Kunst des Mittelalters in Hamburg. Aufsätze zur Kulturgeschichte. Stiftung Denkmalpflege. Hamburg o.J., ISBN 3-933374-49-9. S. 212–218.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]