Grobne gomile Bessatir
| Grobne gomile Bessatir Besshatyr Kurgan | |
|---|---|
 Grobne gomile Bessatir | |
| kazahstan Lega v Kazahstanu | |
| Drugo ime | Pet šotorov |
| Lokacija | reka Ili, narodni park Altyn-Emel, Kazahstan. |
| Koordinati | 53°24′50″N 6°16′59″W / 53.4139°N 6.2830°WKoordinati: 53°24′50″N 6°16′59″W / 53.4139°N 6.2830°W |
| Tip | gomilno grobišče Tumulus (megalit) |
Grobne gomile Bessatir (kazaško Kurgan Besšatir - kraljevi grobovi Besšatir) v Kazahstanu je kompleks grobnic iz obdobja plemena Semirečeje-Saka.[1] Iz kazaškega jezika Bessatyr pomeni 'Pet šotorov', kar najverjetneje izhaja iz števila največjih gomil na tem območju.
Gomile so v dolini reke Ili na ozemlju narodnega parka Altyn-Emel v okrožju Kerbulak v regiji Almati.
Opis[uredi | uredi kodo]
Gomilno grobišče Bessatyr je sestavljeo iz številnih grobišč, ki pokrivajo skupno površino približno 2 km². Ta grobišča segajo v 6. do 4. stoletje pr. n. št.
Velika gomila Besshtyrski je največja. Višina gomile je 17 metrov, premer - 105 metrov. Gomila ima obliko prisekanega trupa s kamnito plastjo pri dnu. Gomilo obdaja 94 obročev iz kamnitih stebrov-menhirjev in velikih balvanov v spirali. Nekateri menhirji imajo naslikane tamge kazahstanskih družin. V eni od gomil je bila lesena zgradba iz masivnih debel tjenšanske jelke.
Arheologija[uredi | uredi kodo]
Nekropolo je prvič omenil Vladimir Gorodetsky leta 1924. Približno 33 let pozneje je grobišče prvič raziskala arheološka ekspedicija, ki jo je vodil K. Akishev[2] od leta 1959 do 1961. Arheologi so ugotovili, da gomila vključuje enaintrideset velikih in malih grobišč. Enaindvajset grobišč je pokritih s kamnom, deset s plastjo ruševin in ilovice.
Konvencionalno so grobišča razdeljena na severna in južna. Velike grobne gomile imajo premer od 45 do 105 m; višina 6–17 m, srednje velike gomile 25–38 m oziroma 5–6 m in majhne 6–18 m in 0,8–2 m. Šest od dvajsetih gomil je ograjenih z verigo 45 ograj iz kamnitih plošč in drobnega kamenja. Na različnih tablicah so podobe gorskih koz, divjih svinj, volkov in drugih živali ter druge oznake. Obstajajo tudi simboli sonca in krogi, ki prikazujejo 'oko' kazahstanske tamge. Tam so našli kompleks podzemnih prehodov s skupno dolžino 55 m v 6 velikih gomilah. Višina prehodov je 1,68 m in širina 0,8 m.
Po mnenju znanstvenikov je bil kompleks Bessatyr sveto mesto za plemena Sakov, ki so stoletja tam izvajali različne verske obrede in darovali žrtve. Študije 18 grobišč različnih velikosti so dale dragocene znanstvene informacije o družbenih skupinah, gospodarstvu, življenju, običajih, verskih prepričanjih, arhitekturi, orožju in opremi plemen Saka. Na majhnih grobiščih so bili pokopani navadni vojaki in navadni ljudje. V srednjih so bili pokopani vojskovodje in slavni bojevniki. Velika grobišča so bila namenjena pokopom civilnih in vojaških voditeljev plemen Sakov.
Območje[uredi | uredi kodo]
Poleg grobišča v Bessatyrju so Saka grobišča Kzilaujz, Altyn-Emel in Karašoki. Tri kilometre proti jugovzhodu so pokopi iz poznejšega obdobja: Bessatyr Usuns II, sestavljen iz 33 gomil; Kalkan I s 118 grobišči in na območju prelaza Altyn-Emel istoimenska pokopališča s 36 gomilami. Iz tega izhaja, da se je pleme Sakov iz Semirečje selilo le v topli sezoni, z nastopom zime pa so odšli na prezimovalna mesta. To daje novo znanje o kulturi plemen Semirečje.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »History of burial mounds Besshatyr«. silkadv.com (v angleščini). 17. december 2016. Pridobljeno 1. junija 2020.
- ↑ »History of burial mounds Besshatyr«. silkadv.com (v angleščini). 17. december 2016. Pridobljeno 1. junija 2020.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Бесшатыр, Казахстан. Национальная энциклопедия. — Алматы: Қазақ энциклопедиясы, 2004. — Т. I. — ISBN 9965938997 (kazaško)
- Железный век // Казахстан. Национальная энциклопедия. — Алматы: Қазақ энциклопедиясы, 2005. — Т. II. — ISBN 9965974632 (rusko)