Ogled vira Grki

{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Grki <br/>Heleni
| native_name      = {{lang|el|Έλληνες}}
| native_name_lang = 
| image            = [[Slika:Thucydides pushkin01.jpg|x80px]] [[Slika:Herodotus Massimo Inv124478.jpg|x80px]] [[Slika:Plutarch head only.jpg|x75px]] [[Slika:Xenophon.jpg|x75px]] [[Slika:Bust Sappho Musei Capitolini MC1164.jpg|x75px]] [[Slika:Aristotle Altemps Inv8575.jpg|x75px]]<br />[[Slika:Socrate du Louvre.jpg|x75px]] [[Slika:Spyridon Louis 1896.jpg|x75px]] [[Slika:Alexis Tsipras, prime minister of Greece.jpg|x75px]]  [[Slika:Alexander and Bucephalus - Battle of Issus mosaic - Museo Archeologico Nazionale - Naples BW.jpg|x75px]] [[Slika:Kyriakos-Papadopoulos.jpg|x75px|]] [[Slika:Yannis Ritsos - Monemvasia (2).JPG|x75px]] [[Slika:Homeros Caetani Louvre Ma440 n2.jpg|x75px]] [[Slika:Ελευθέριος Βενιζέλος.jpg|x75px]]<br />{{•}}[[Tukidid]]{{•}} [[Herodot]]{{•}}[[Plutarh]]{{•}} [[Ksenofont]]<br />{{•}} [[Sapfo]]{{•}} [[Aristotel]]{{•}} [[Sokrat]]{{•}} [[Spyridōn Louīs|Louīs]]<br />{{•}} [[Aleksīs Tsipras|Tsipras]]{{•}} [[Aleksander Veliki]]{{•}} [[Kyriakos Papadopoulos|Papadopoulos]]{{•}} [[Giannis Ritsos|Ritsos]]<br />{{•}} [[Homer]]{{•}} [[Elefterios Venizelos|Venizelos]]
| population       = '''{{Circa|14}}–17 milijonov'''<ref>{{harvnb|Maratou-Alipranti|2013|p=196: "The Greek diaspora remains large, consisting of up to 4 million people globally."}}</ref><ref>{{harvnb|Clogg|2013|
}}</ref>
[[File:Map of the Greek Diaspora in the World.svg|center|frameless|260x260px]]
| popplace         = {{flagcountry|Grčija}}&nbsp; 9.903.268<ref name=HSA>{{navedi splet|title=2011 Population and Housing Census|work=Hellenic Statistical Authority|date=12 September 2014|quote=|url=http://www.statistics.gr/documents/20181/1215267/A1602_SAM01_DT_DC_00_2011_03_F_EN.pdf/cb10bb9f-6413-4129-b847-f1def334e05e|access-date=18 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716160416/http://www.statistics.gr/documents/20181/1215267/A1602_SAM01_DT_DC_00_2011_03_F_EN.pdf/cb10bb9f-6413-4129-b847-f1def334e05e|archive-date=16 July 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Statistical Data on Immigrants in Greece: An Analytic Study of Available Data and Recommendations for Conformity with European Union Standards|work=Archive of European Integration (AEI)|publisher=University of Pittsburgh|date=15 November 2004|access-date=18 May 2016|url=http://aei.pitt.edu/2870/1/IMEPO_Final_Report_English.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://aei.pitt.edu/2870/1/IMEPO_Final_Report_English.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|quote=}}</ref><br/>(popis 2011)<br />{{flagcountry|Ciper}}&nbsp;659.115<ref>{{navedi splet|title=Population - Country of Birth, Citizenship Category, Country of Citizenship, Language, Religion, Ethnic/Religious Group, 2011|url=http://www.cystat.gov.cy/mof/cystat/statistics.nsf/populationcondition_22main_en/populationcondition_22main_en?OpenForm&sub=2&sel=2|access-date=12 May 2018|archive-date=12 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612211105/http://www.cystat.gov.cy/mof/cystat/statistics.nsf/populationcondition_22main_en/populationcondition_22main_en?OpenForm&sub=2&sel=2|url-status=dead}}</ref><ref>{{harvnb|Cole|2011|loc=Yiannis Papadakis, "Cypriots, Greek", str. 92–95}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Where are the Greek communities of the world?|work=themanews.com|year=2013|publisher=Protothemanews.com|url=http://en.protothema.gr/where-are-the-greek-communities-of-the-globe/|access-date=14 August 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304054043/http://en.protothema.gr/where-are-the-greek-communities-of-the-globe/|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref><br />(popis 2011)
| region2          = {{flagcountry|Združene države Amerike}}
| pop2             = 1.279.000–3.000,000{{sup|a}} (ocena 2016)
| ref2             = <ref>{{navedi splet|title=Total ancestry categories tallied for people with one or more ancestry categories reported 2011–2013 American Community Survey 3-Year Estimates|work=American FactFinder|publisher=U.S. Department of Commerce: United States Census Bureau|year=2013|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_13_3YR_B04003&prodType=table|access-date=23 May 2016|archive-url=https://archive.today/2020.02.14-060723/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_13_3YR_B04003&prodType=table|archive-date=14 February 2020|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=U.S. Relations with Greece|publisher=United States Department of State|date=10 March 2016|access-date=18 May 2016|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/3395.htm|quote=}}</ref>
| region4          = {{flagcountry|Germany}}
| pop4             = 443.000{{sup|b}} (ocena 2016)
| ref4             = <ref>{{navedi splet|title=Statistical Yearbook Germany Extract Chapter 2: Population, Families and Living Arrangements in Germany|work=Federal Statistical Office of Germany|page=21|date=14 March 2013|url=https://www.destatis.de/EN/Publications/Specialized/Population/StatYearbook_Chapter2_5011001129004.html}}</ref>
| region5          = {{flagcountry|Australia}}
| pop5             = 424.744 (popis 2021)
| ref5             = <ref name="abs.gov.au">https://www.abs.gov.au/census/find-census-data/community-profiles/2021/AUS/download/GCP_AUS.xlsx </ref>
| region6          = {{flagcountry|United Kingdom}}
| pop6             = 345.000–400.000 (ocena 2011)
| ref6             = <ref>{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=United Kingdom: Cultural Relations and Greek Community|date=9 July 2013|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/united-kingdom/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}</ref>
| region8          = {{flagcountry|Canada}}
| pop8             = 271.405{{sup|c}} (popis 2016)
| ref8             = <ref>"Immigration and Ethnocultural Diversity Highlight Tables". statcan.gc.ca.
</ref>
| region9          = {{flagcountry|Albania}}
| pop9             = 200.000 (ocena 1990)
| ref9             = 
| region10         = {{flagcountry|New Zealand}}
| pop10            = ocena: 2.478 do 10.000, morda do 50000<ref>{{navedi splet |title=Greeks Around the Globe |url=http://www.ausgreeknet.com/greeksaroundtheglobe.htm |website=AusGreekNet |archive-url=https://web.archive.org/web/20060619165420/http://www.ausgreeknet.com/greeksaroundtheglobe.htm |archive-date=19 June 2006 }}</ref>
| region11         = {{flagcountry|South Africa}}
| pop11            = 138.000 (ocena 2011)
| ref11            = <ref>{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=South Africa: Cultural Relations and Greek Community|date=4 February 2011|url=http://www.ausgreeknet.com/greeksaroundtheglobe.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20060619165420/http://www.ausgreeknet.com/greeksaroundtheglobe.htm|url-status=dead|archive-date=19 June 2006 }}</ref>
| region12         = {{flagcountry|Italy}}
| pop12            = 110.000–200.000{{sup|d}} (ocena 2013)
| ref12            = <ref>{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Italy: Cultural Relations and Greek Community|date=9 July 2013|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/italy/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}</ref><ref name="Grecia-Salentina">{{navedi splet|title=Grecia Salentina|language=it|publisher=Unione dei Comuni della Grecìa Salentina|year=2016|url=http://www.greciasalentina.gov.it/|quote=|accessdate=2023-06-12|archive-date=2014-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819193309/http://www.greciasalentina.gov.it/|url-status=dead}}</ref><ref name=Bellinello>{{harvnb|Bellinello|1998|}}</ref>
| region13         = {{flagcountry|Egypt}}
| pop13            = 110.000
| ref13            = <ref>{{navedi splet|url=http://www.mfa.gr/missionsabroad/en/egypt-en/bilateral-relations/cultural-relations-and-greek-community.html|title=English version of Greek Ministry of Foreign Affairs reports ''a few thousand'' and Greek version 3.800|publisher=MFA.gr}}</ref><ref>Rippin, Andrew (2008). World Islam: Critical Concepts in Islamic Studies. Routledge. str. 77. {{ISBN|978-0415456531}}.</ref>
| region14         = {{flagcountry|Chile}}
| pop14            = 100.000
| ref14            = <ref name="Parvex, 2014">Parvex R. (2014). ''[https://journals.openedition.org/hommesmigrations/2720 Le Chili et les mouvements migratoires]'', Hommes & migrations, Nº 1305, 2014. <small>doi: [https://doi.org/10.4000/hommesmigrations.2720 10.4000/hommesmigrations.2720]</small>.</ref>
| region15         = {{flagcountry|Ukraine}}
| pop15            = 91.000 (ocena 2011)
| ref15            = <ref>{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Ukraine: Cultural Relations and Greek Community|date=4 February 2011|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/ukraine/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}</ref>
| region16         = {{flagcountry|Russia}}
| pop16            = 85.640 (popis 2010)
| ref16            = <ref>{{navedi splet|url=http://www.gks.ru/free_doc/new_site/perepis2010/croc/results2.html|title=Итоги Всероссийской переписи населения 2010 года в отношении демографических и социально-экономических характеристик отдельных национальностей}}</ref>
| region17         = {{flagcountry|Brazil}}
| pop17            = 50.000{{sup|e}}
| ref17            = <ref>{{navedi splet|title=The Greek Community |url-status=dead |url=http://www.memorialdoimigrante.sp.gov.br/historico/e4.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070613004819/http://www.memorialdoimigrante.sp.gov.br/historico/e4.htm |archive-date=13 June 2007}}</ref>
| region18         = {{flagcountry|France}}
| pop18            = 35.000 (ocena 2013)
| ref18            = <ref>{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=France: Cultural Relations and Greek Community|date=9 July 2013|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/france/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}</ref>
| region19         = {{flagcountry|Belgium}}
| pop19            = 35.000 (cena 2011)
| ref19            = <ref>{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Belgium: Cultural Relations and Greek Community|date=28 January 2011|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/belgium/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}</ref>
| region20         = {{flagcountry|Argentina}}
| pop20            = 30.000–50.000 (ocena 2013)
| ref20            = <ref>{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Argentina: Cultural Relations and Greek Community|date=9 July 2013|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/argentina/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}</ref>
| region21         = {{flagcountry|Netherlands}}
| pop21            = 28.856 (2021)
| ref21            = <ref>{{navedi splet|url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/en/dataset/37325eng/table?ts=1570590894624|title = CBS Statline}}</ref><ref>{{navedi splet|title= Bevolking; geslacht, leeftijd, generatie en migratieachtergrond, 1 januari|url= https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/37325/table?ts=1584306247468|publisher=Central Bureau of Statistics (CBS)|language=nl|date= 22 July 2021 |access-date=16 January 2022}}</ref>
| region22         = {{flagcountry|Bulgaria}}
| pop22            = 1.356 (popis 2011)<ref>{{navedi splet|url=https://censusresults.nsi.bg/Census/Reports/2/2/R7.aspx|access-date=2020-10-15|title=Население по местоживеене, възраст и етническа група |website=censusresults.nsi.bg}}</ref> do 28.500 (ocena)
| ref22            = <ref>{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Bulgaria: Cultural Relations and Greek Community|date=28 January 2011|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/bulgaria/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}</ref>
| region23         = {{flagcountry|Uruguay}}
| pop23            = 25.000–28.000 (popis 2011)
| ref23            = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ine.gub.uy/biblioteca/Inmigrantes%20Internacionales%20y%20Retornados%20en%20Uruguay.pdf |title=Immigration to Uruguay |publisher=INE |access-date=6 March 2013 |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130816123632/http://www.ine.gub.uy/biblioteca/Inmigrantes%20Internacionales%20y%20Retornados%20en%20Uruguay.pdf |archive-date=16 August 2013 }}</ref>
| region24         = {{flagcountry|Sweden}}
| pop24            = 24.736 (popis 2012)
| ref24            = <ref>{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Sweden: Cultural Relations and Greek Community|date=4 February 2011|url=https://www.scb.se/Statistik/BE/BE0101/2011A01B/be0101_Fodelseland_och_ursprungsland.xls|quote=}}</ref>
| region25         = {{flagcountry|Georgia}}
| pop25            = 15.000 (ocena 2011)
| ref25            = <ref>{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Georgia: Cultural Relations and Greek Community|date=31 January 2011|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/georgia/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}</ref>
| region26         = {{flagcountry|Czech Republic}}
| pop26            = 12.000
| ref26            = <ref>{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|date=9 March 2011|url=http://cizinci.cz/repository/2240/file/Rekove2.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://cizinci.cz/repository/2240/file/Rekove2.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live |title=Migranti z Řecka v Česku |trans-title=Migrants from Greece in the Czech Republic |language=cs |access-date=25 April 2019}}</ref>
| region27         = {{flagcountry|Kazakhstan}}
| pop27            = 8.846 (ocena 2011)
| ref27            = <ref>{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Kazakhstan: Cultural Relations and Greek Community|date=3 February 2011|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/georgia/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}</ref>
| region28         = {{flagcountry|Switzerland}}
| pop28            = 11.000 (ocena 2015)
| ref28            = <ref>{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Switzerland: Cultural Relations and Greek Community|date=10 December 2015|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/switzerland/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}</ref>
| region29         = {{flagcountry|Romania}}
| pop29            = 10.000 (ocena 2013)
| ref29            = <ref>{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Romania: Cultural Relations and Greek Community|date=6 December 2013|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/romania/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}</ref>
| region30         = {{flagcountry|Uzbekistan}}
| pop30            = 9.500 (ocena 2000)
| ref30            = <ref>{{navedi splet|title=Greeks in Uzbekistan|work=Central Asia-Caucasus Analyst|publisher=The Central Asia-Caucasus Institute|date=21 June 2000|url=http://www.cacianalyst.org/?q=node/515|quote=}}</ref>
| region31         = {{flagcountry|Austria}}
| pop31            = 5.261
| ref31            = <ref>[http://www.statistik.at/web_de/statistiken/menschen_und_gesellschaft/bevoelkerung/bevoelkerungsstruktur/bevoelkerung_nach_staatsangehoerigkeit_geburtsland/index.html Bevölkerung nach Staatsangehörigkeit und Geburtsland<!-- Bot generated title -->]</ref>
| region32         = {{flagcountry|Hungary}}
| pop32            = 4.454 (popis 2016)
| ref32            = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|work=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9}}</ref>
| region33         = {{flagcountry|Turkey}}
| pop33            = 4.000–49.143{{sup|f}}
| ref33            = <ref>{{navedi splet|title=World Directory of Minorities and Indigenous Peoples – Turkey: Rum Orthodox Christians|publisher=Minority Rights Group (MRG)|year=2005|access-date=1 March 2014|url-status=dead|url=http://www.minorityrights.org/4412/turkey/rum-orthodox-christians.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140329054431/http://www.minorityrights.org/4412/turkey/rum-orthodox-christians.html|archive-date=29 March 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Pontic|work=Ethnologue: Languages of the World|publisher=SIL International|year=2016|access-date=13 May 2016|url=http://www.ethnologue.com/language/pnt}}</ref>
| languages        = [[grščina]]
| religions        = primarno Grška pravoslavna cerkev
| related_groups   = 
| footnotes        = {{sup|a}} Vključuje tiste, katerih predniki so bili Grki.<br/>{{sup|b}} Vključuje prebivalce z grškimi "kulturnimi koreninami".<br/>{{sup|c}}Tisti, katerih navedeno etnično poreklo je med drugim vključevalo "grško". Število tistih, katerih etnično poreklo je ''samo'' grško, je 145.250. V Kanadi živi dodatnih 3.395 Ciprčanov neopredeljene etnične pripadnosti.<br/>{{sup|d}}Približno. 60.000 Grkov in 30.000 migrantov po drugi svetovni vojni.<br/>{{sup|e}} "Vključno s potomci".<br/>{{sup|f}} Vključno z grškimi muslimani.
}}

'''Grki''' ali '''Heleni''' ([[Grščina|grško]] Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz [[Grčija|Grčije]], [[Ciper|Cipra]], južne [[Albanija|Albanije]], [[Anatolija|Anatolije]], delov [[Italija|Italije]] in [[Egipt]]a ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]] in ob [[Črno morje|Črnem morju]]. Oblikujejo tudi pomembno [[Diaspora|diasporo]] (''omogenia''), s številnimi grškimi skupnostmi, ustanovljenimi po vsem svetu.<ref name=Roberts1>{{harvnb|Roberts|2007|pp=171–172, 222}}.</ref> 

Grške kolonije in skupnosti so bile že v [[Bronasta doba|bronasti dobi]] ustanovljene na obalah Sredozemskega in Črnega morja, vendar je bilo grško ljudstvo vedno osredotočeno na [[Egejsko morje|Egejsko]] in [[Jonsko morje]], kjer se grški jezik govori že od bronaste dobe.<ref>{{harvnb|Latacz|2004|pp=159, 165–166}}.</ref><ref name=Sutton>{{harvnb|Sutton|1996}}.</ref> Do začetka 20. stoletja so bili Grki naseljeni med grškim polotokom, zahodno obalo Male Azije, obalo Črnega morja, [[Kapadokija|Kapadokijo]] v osrednji Anatoliji, Egiptom, [[Balkan]]om, Ciprom in [[Konstantinopel|Konstantinoplom]].<ref name=Sutton/> Mnoge omenjene regije so v veliki meri sovpadale z mejami Bizantinskega cesarstva poznega 11. stoletja in vzhodnosredozemskimi območji starogrške kolonizacije.<ref>{{harvnb|Beaton|1996|pp=1–25}}.</ref> Kulturna središča Grkov so bila v različnih obdobjih zlasti [[Atene]], [[Solun]], [[Aleksandrija]], [[Smirna]] in [[Konstantinopel]]. 

V zadnjem času živi  večina etničnih Grkov znotraj meja sodobne grške države ali na Cipru. Grški genocid in izmenjava prebivalstva med [[Grčija|Grčijo]] in [[Turčija|Turčijo]] sta skoraj končala tri tisočletja staro grško prisotnost v Mali Aziji. Druge dolgoletne grške populacije je mogoče najti od južne Italije do [[Kavkaz]]a in južne [[Rusija|Rusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]] ter v skupnostih grške diaspore v številnih drugih državah. Danes večina Grkov uradno pripada Grški pravoslavni cerkvi.<ref name="CIA">CIA World Factbook on Greece: Greek Orthodox 98%, Greek Muslims 1.3%, other 0.7%.</ref> 

Grki so močno vplivali in prispevali h kulturi, vizualni umetnosti, raziskovanju, gledališču, literaturi, filozofiji, etiki, politiki, arhitekturi, glasbi, matematiki,<ref name="Heath1981">{{navedi knjigo|author=Thomas Heath|title=A History of Greek Mathematics|url=https://books.google.com/books?id=drnY3Vjix3kC&q=ancient%20Greek%20mathematicians|access-date=19 August 2013|year=1981|publisher=Courier Dover Publications|isbn=978-0-486-24073-2|page=1}}</ref> medicini, znanosti, tehnologiji, trgovini, kulinariki in športu. Grški jezik je najstarejši pisni jezik, ki je še vedno v rabi. Njegovo besedišče je bilo osnova mnogih jezikov, pa tudi mednarodne znanstvene nomenklature. Grščina je bila od 4. stoletja pr. n. št. daleč najbolj razširjena ''[[lingua franca]]'' v sredozemskem svetu in tudi ''[[Nova zaveza]]'' krščanske [[Sveto pismo|''Biblije'']] je bila prvotno napisana v grščini.<ref>Kurt Aland, Barbara Aland The text of the New Testament: an introduction to the critical 1995 p. 52</ref><ref>Archibald Macbride Hunter Introducing the New Testament 1972 p. 9</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Bubenik|first=V.|year=2007|chapter=The rise of Koiné|editor=A. F. Christidis|title=A History of Ancient Greek: From the Beginnings to Late Antiquity|location=Cambridge|publisher=University Press|pages=342–345}}</ref> 

==Zgodovina== 
[[Slika:Proto.Greek.Area.220.1900.svg|250px|thumb|Proto-grško naselitveno ozemlje (2200/2100–1900 pr. n. št.) kot so ga predlagali Katona (2000), Sakelariou (2016, 1980, 1975) in Phylaktopoulos (1975)]] 

Grki govorijo grški jezik, ki tvori edinstveno helensko  vejo znotraj indoevropskih jezikovne družine.<ref name=Sutton/> 

===Izvor=== 
Pra-Grki so na ozemlje, ki se danes imenuje Grčija, prišli verjetno ob koncu 3. tisočletja pr. n. št. med letoma 2200 in 1900 pr. n. št.<ref>{{harvnb|Bryce|2006|p=91}}</ref><ref>{{harvnb|Cadogan|1986|p=125}}</ref>{{efn|Za njihovo naselitev obstaja več razlag: Carl Blegen datira prihod Grkov v obdobje okoli leta 1900 pr. n. št., John Caskey je prepričan, da sta bila dva vala priseljevanja, Robert Drews pa dogodek umešča v leto 1600 pr. n. št.<ref>{{harvnb|Bryce|2006|p=92}}</ref><ref>{{harvnb|Drews|1994|p=21}}</ref> Podprte so bile tudi številne druge teorije,<ref> {{harvnb|Mallory|Adams|1997|p=243}}</ref> obstaja pa splošno soglasje, da so grška plemena prišla okoli leta 2100 pr. n. št.}} Zaporedje selitev na grško celino v 2. tisočletju pr. n. št. je mogoče rekonstruirati na podlagi starogrških narečij, vendar to ni povsem zanesljivo. Obstajali sta vsaj dve selitvi. V prvi so bili [[Jonci]] in [[Ahajci]], ki so ustvarili [[Mikenska doba|mikensko Grčijo ]] do 16. stoletja pr. n. št.<ref name=Brit1>{{cite encyclopedia |year=2008 |title = The Greeks |encyclopedia= Encyclopædia Britannica |publisher= Encyclopædia Britannica Inc. |location=US |id=Online Edition }}</ref><ref>{{harvnb|Chadwick|1976|p=2}}</ref> V drugi so bili [[Dorci]] okoli 11. stoletja pr. n. št., ki so izpodrinili narečja iz mikenskega obdobja. Obe selitvi sta se zgodili v kritičnih obdobjih: mikenska na prehodu v pozno [[Bronasta doba|bronasto dobo]] in dorska ob propadu bronaste dobe. 
[[Slika:Gold death-mask, known as the 'mask of Agamemnon', from Mycenae, grave Circle A, 16th century BC, Athens Archaeological Museum, Greece (22669073522).jpg|thumb|250px|levo|Mikenska posmrtna maska, znana kot [[Agamemnonova maska]], 16. stoletje pr. n. št.]] 

===Mikenci===
{{Glavni|Mikenska doba}} 
Okoli leta 1600 pr. n. št. so si mikenski Grki od [[Minojska doba|minojske civilizacije]] izposodili njen zlogovni sistem pisanja ([[linearna pisava A]]) in razvili lastno zlogovno pisavo, znano kot  [[linearna pisava B]],<ref name=Britannica>[https://www.britannica .com/topic/Linear-A Linear A in Linear B]{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 3. marca 2013.</ref> v kateri so prvi in najstarejši pisni dokazi o grškem jeziku.<ref name=Britannica/><ref>{{harvnb|Castleden|2005|p =228}}.</ref> Mikenci so hitro prodrli na [[Egejsko morje]] in do 15. stoletja pr. n. št. dosegli [[Rodos]], [[Kreta|Kreto]], [[Ciper]] in obale iz [[Anatolija|Male Azije]].<ref name=Sutton/><ref>{{harvnb|Tartaron|2013|p=28}}; {{harvnb|Schofield|2006|str=71–72}}; {{harvnb|Panayotou|2007|pp=417–426}}.</ref>  

Okoli leta 1200 pr. n. št. so se na grško ozemlje iz Epira priselili grško govoreči [[Dorci]].<ref>{{harvnb|Hall|2014|p=43}}.</ref> Starejše zgodovinske raziskave so pogosto trdile, da je [[dorska selitev]] povzročila propad mikenske civilizacije. Vse sodobne raziskave so to trditev ovrgle, Dorci pa so bili verjetno eno od ljudstev, v zgodovinopisju znanih kot [[Ljudstva z morja|"ljudstva morja"]],  ki okoli leta 1180 pr. n. št. opustošila vzhodno Sredozemlje.<ref>{{harvnb|Chadwick|1976|p=176}}.</ref> Selitvi Dorcev je sledilo  slabo potrjeno obdobje selitev, imenovano [[grška temna doba]], okoli leta 800 pr. n. št. pa sta že že prepoznavni [[Arhaična Grčija|arhaična]] in [[klasična Grčija]].<ref name=Castleden2>{{harvnb|Castleden|2005|p=2}}.</ref> 

Grki klasične antike so svoje mikenske prednike in mikensko obdobje idealizirali kot veličastno dobo junakov, naklonjenosti bogov in materialnega bogastva.<ref>{{harvnb|Hansen|2004|p=7}}; {{harvnb|Podzuweit|1982|pp=65–88}}.</ref>  [[Homer]]jeva epa ''[[Iliada]]'' in ''[[Odiseja]]'' sta bila na splošno sprejeta kot del realne grške preteklosti in šele v času evhemerizma so začeli učenjaki dvomiti v Homerjevo zgodovinskost.<ref name=Castleden2/> Del preživele mikenske dediščine so imena bogov in boginj mikenske Grčije, med njimi [[Zevs]]a, [[Pozejdon]]a in [[Had (grški bog)|Had]]a, ki so postali glavne figure olimpijskega panteona poznejše antike.<ref>{{harvnb|Castleden|2005|p=235}}; {{harvnb|Dietrich|1974|p=156}}.</ref>

===Klasična doba=== 
{{Glavni|Klasična Grčija}} 
{{multiple image 
| total_width  = 300 
| align        = right 
| direction    = horizontal 
| image1       = Σωκράτης, Ακαδημία Αθηνών 6616.jpg 
| alt1         =  
| caption1     =  
| image2       = Plato Pio-Clemetino Inv305.jpg 
| alt2         =  
| caption2     =  
| image3       = Aristotle Altemps Inv8575.jpg 
| alt3         =  
| caption3     =  
| footer       = Trije veliki filozofi klasične dobe: [[Sokrat]], [[Platon]] in [[Aristotel]] 
| footer_align = left 
}}  
Etnogeneza grškega naroda je povezana z razvojem panhelenizma v 8. stoletju pr. n. št.<ref>{{harvnb|Burckhardt|1999|str. 168.</ref> Po mnenju nekaterih znanstvenikov so bile temeljni dogodek [[olimpijske igre]] leta 776 pr. n. št., ko je bila zamisel o helenizmu med grškimi plemeni prvič prevedena v skupno kulturno izkušnjo. Helenizem je bil  predvsem stvar skupne kulture.<ref name=Roberts1/> Dela [[Homer]]ja ([[Iliada]] in [[Odiseja]]) in [[Heziod]]a (''Teogonija''), napisana v 8. stoletju pr. n. št., so postala osnova nacionalne vere, etosa, zgodovine in mitologije.<ref>{{harvnb|Zuwiyya|2011|pp=142–143}}; {{harvnb|Budin|2009|pp=66–67}}.</ref> V tem obdobju je bilo ustanovljeno Apolonovo preročišče v [[Delfi]]h.<ref>{{harvnb|Morgan|1990|pp=1–25, 148–190}}.</ref> 

Klasično obdobje grške civilizacije zajema čas od zgodnjega 5. stoletja pr. n. št. do smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] leta 323 pr. n. št. Nekateri avtorji to obdobje raje delijo na "klasično obdobje" od konca [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojn]] do konca [[Peloponeška vojna|peloponeške vojne]] in "četrto stoletje" do Aleksandrove smrti. Tako se imenuje, ker je postavilo merila, po katerih so ocenjevali grško civilizacijo v kasnejših obdobjih.<ref>{{cite encyclopedia|title=Ancient Greek Civilization|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|date=18 February 2016|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|location=United States|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/place/ancient-Greece}}</ref> Klasično obdobje je opisano tudi kot "zlata doba" grške civilizacije. Umetnost, filozofija, arhitektura in književnost klasičnega obdobja so bile ključnega pomena pri oblikovanju in razvoju zahodne kulture. 

Grki klasične dobe so razumeli, da pripadajo skupnemu helenskemu genosu,<ref>{{harvnb|Konstan|2001|pp=29–50}}.</ref> vendar je bila na prvem mestu zvestoba svojemu mestu. V vojskovanju z drugimi grškimi mestnimi državami, pogosto brutalnemu, niso videli nobenega neskladja s helenizmom.<ref>{{harvnb|Steinberger|2000|p=17}}; {{harvnb|Burger|2008|pp=57–58}}.</ref> Peloponeška vojna, obsežna državljanska vojna med dvema najmočnejšima grškima mestnima državama, [[Atene|Atenami]] in [[Antična Šparta|Šparto]] ter njunimi zavezniki, je obe državi močno oslabila.<ref>{{harvnb|Burger|2008|pp=57–58</ref> 

[[Slika:Alexander the Great mosaic.jpg|thumb|250px|[[Aleksander Veliki]], čigar osvojitve so vodile v helenistično obdobje|alt=]] 

Večina sprtih grških mestnih držav je bila po mnenju nekaterih zgodovinarjev na silo združena pod zastavo vsehelenskih idealov [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]]  in [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. Drugi poznavalci se na splošno raje odločajo za razlago, da je bilo makedonsko osvajanje "osvajanje zaradi osvajanja" ali vsaj osvajanje zaradi bogatenja, slave in moči. Slednji na "ideale" gledajo kot na koristno propagando, usmerjeno proti mestnim državam.<ref>{{navedi splet|last=Fox|first=Robin Lane|title=Riding with Alexander|year=2004|work=Archaeology|publisher=The Archaeological Institute of America|url=http://www.archaeology.org/online/interviews/fox.html|quote=|accessdate=2023-06-13|archive-date=2012-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20121102011552/http://www.archaeology.org/online/interviews/fox.html|url-status=dead}}</ref> 

Kakorkoli že, Aleksanderovo strmoglavljenje [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega imperija]] po njegovih zmagah v [[Bitka pri Graniku|bitkah pri Graniku]], [[Bitka pri Isu|Isu]] in [[Bitka pri Gavgameli|Gavgameli]] ter njegovemu napredovanju do današnjega [[Pakistan]]a in [[Tadžikistan]]a<ref>{{harvnb|Brice|2012|pp=281–286}}.</ref> je zagotovilo pomembno izhodišče za širjenje grške kulture preko ustanavljanja kolonij in trgovskih postaj ob trgovskih poteh.<ref>{{cite encyclopedia |year=2008 |title = Alexander the Great |encyclopedia= Columbia Encyclopedia|publisher= Columbia University Press |location=United States |id=Online Edition }}</ref> Četudi Aleksandrov imperij ni nedotaknjen preživel smrti svojega ustvarjalca, so se kulturne posledice širjenja helenizma po večjem delu Bližnjega vzhoda in Azije izkazale za dolgo živeče, saj je grščina postala ''[[lingua franca]]'' in ta položaj ohranila celo v rimskih časih.<ref>{{harvnb|Green|2008|p=xiii}}.</ref> Številni Grki so se naselili v helenističnih mestih, kot so [[Aleksandrija]], [[Antiohija]] in [[Selevkija]].<ref>{{navedi splet|last=Morris|first=Ian|title=Growth of the Greek Colonies in the First Millennium BC|date=december 2005|work=Princeton/Stanford Working Papers in Classics|publisher=Princeton/Stanford University|url=http://www.princeton.edu/~pswpc/pdfs/morris/120509.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.princeton.edu/~pswpc/pdfs/morris/120509.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}</ref> 

===Helenistična doba=== 
{{Glavni|Helenistično obdobje|Helenistična Grčija}}
[[Slika:Diadochen1.png|thumb|300px|left|Helenistična kraljestva okoli leta 300 pr. n. št., razdeljena med diadohe: [[Kasander Makedonski|Kasandrovo]] [[Makedonija (kraljestvo)|Makedonsko kraljestvo]] (zeleno), [[Ptolemajsko kraljestvo]] (temno modro), [[Selevkidsko cesarstvo]] (rumeno), ozemlja pod [[Lizimah]]om (oranžno) in [[Epir]] (rdeče)]] 

Helenistična doba je bila naslednje obdobje grške zgodovine, katere začetke se običajno umešča v obdobje Aleksandrove smrti.<ref name=Boardman364>{{harvnb|Boardman|Griffin|Murray|1991|p=364}}</ref> Ime je dobila po delni helenizaciji mnogih ne-grških kultur vse do [[Indija|Indije]] in [[Baktrija|Baktrije]], ki sta več stoletij ohranjali grško kulturo in vladarje.<ref name=Boardman364>{{harvnb|Boardman|Griffin|Murray|1991|p=364}}</ref> Konec helenistične dobe se običajno umešča v obdobje rimske osvojitve [[Egipt (rimska provinca)|Egipta]] leta 30 pr. n. št.,<ref name=Boardman364/> čeprav so indo-grška kraljestva trajala še nekaj desetletij. 

V tem obdobju se je začela selitev Grkov proti velikim mestom v kraljestvih diadohov in mestne države so začele izgubljati svoj pomen.<ref>{{harvnb|Grant|1990|loc=Introduction}}.</ref><ref name=BritHel>{{cite encyclopedia|title=Hellenistic age|date=27 May 2015|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|location=United States|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/event/Hellenistic-Age}}</ref>  Grki so se še naprej zavedali svoje preteklosti, predvsem s preučevanjem del Homerja in klasičnih avtorjev.<ref name=Harris>{{harvnb|Harris|1991|pp=137–138}}.</ref> Pomemben dejavnik pri ohranjanju grške identitete je bil stik z barbarskimi (negrškimi) ljudstvi, ki se je v novem kozmopolitskem okolju večetničnih helenističnih kraljestev poglobil. <ref name=Harris/> To je med Grki povzročilo močno željo, da bi se njihova oblast prenesla na naslednjo generacijo Grkov. Za helenistično obdobje na splošno velja, da so v tem času grška znanost, tehnologija in matematika dosegle svoj vrhunec.<ref>{{harvnb|Lucore|2009|p=51}}</ref> 

V indo-grškem in grško-baktrijskem kraljestvu se je razširila grška različica [[Budizem|budizma]]. Grški misijonarji so imeli pomembno vlogo pri njegovem širjenju na [[Kitajska|Kitajsko]].<ref>{{harvnb|Foltz|2010|pp=43–46}}.</ref> Dlje proti vzhodu so Grki iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]] med Kitajci postali znani kot Dajuan ali Tajuan.<ref>{{harvnb|Burton|1993|pp=244–245}}.</ref>

===Rimsko cesarstvo=== 
{{Glavni|Rimska Grčija}} 
[[Slika:Bust of Cleopatra VII - Altes Museum - Berlin - Germany 2017 (3).jpg|alt=|thumb|200px|[[Kleopatra VII.]], zadnja vladarica grškega Egipta, [[Muzejski otok|Altes Museum]], [[Berlin]]]] 
Med letoma 168 pr. n. št. in 30 pr. n. št. je ves grški svet osvojila [[Rimska republika]] in skoraj  vsi grško govoreči ljudje po svetu so postali  državljani ali podložniki [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Rimljani so kljub svoji vojaški premoči občudovali dosežke grške kulture in ostali pod njenim močnim vplivom. Od tod tudi znamenita [[Horacij]]eva izjava: ''"Graecia capta ferum victorem cepit"'' (Grčija, čeprav zajeta, je ujela svojega divjega osvajalca).<ref>{{harvnb|Zoch|2000|p=136}}.</ref> V stoletjih po rimski osvojitvi grškega sveta sta se grška in rimska kultura zlili v enovito grško-rimsko kulturo. 

Na verskem področju je bilo to obdobje globokih sprememb. Zgodila se je duhovna revolucija, ki je zaznamovala opuščanje stare grške vere. Njen zaton, ki se je začel v 3. stoletju pr. n. št., se je nadaljeval pod vplivom novih verstev z vzhoda,<ref name=Roberts1/> ki so v grški svet prinesli kulte božanstev, kot sta [[Izida]] in [[Mitra (bog sonca)|Mitra]].<ref name=BritHel/><ref name=BritHelRel>{{cite encyclopedia|title=Hellenistic religion|date=13 May 2015|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|location=United States|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/topic/Hellenistic-religion}}</ref> Grško govoreče skupnosti heleniziranega Vzhoda so bile ključnega pomena za širjenje zgodnjega [[Krščanstvo|krščanstva]] v 2. in 3. stoletju.<ref>{{harvnb|Ferguson|2003|pp=617–618}}.</ref> Zgodnji krščanski voditelji in pisci, predvsem [[sveti Pavel]], so bili na splošno grško govoreči,<ref>{{harvnb|Dunstan|2011|p=500}}.</ref> čeprav nobeden ni bil iz Grčije. Grčija sama se je oklepala [[Poganstvo|poganstva]] in ni bila eno od vplivnih središč zgodnjega krščanstva. Nekateri starogrški verski običaji so ostali v modi do konca 4. stoletja.<ref>{{harvnb|Milburn|1988|p=158}}.</ref> V nekaterih delih Grčije, na primer na  jugovzhodni [[Peloponez]]u, so se poganski običaji ohranili vse do bizantinskega srednjega veka v 10. stoletju n. št.<ref>{{harvnb|Makrides|2009|p=206}}.</ref> Pokrajina [[Cakonija]] je ostala poganska do 9. stoletja. Bizantinci so njene prebivalce imenovali Heleni, kar je v prenesenem smislu pomenilo, da so bili pogani.<ref>{{cite journal|author=Nicholas, Nick.|title=A critical lexicostatistical examination of Ancient and Modern Greek and Tsakonian.|journal=Journal of Applied Linguistics and Lexicography|volume=1|issue=1|year=2019|page=19|doi=10.33910/2687-0215-2019-1-1-18-68|doi-access=free |issn=2687-0215 }}</ref> 

V Rimskem imperiju so še vedno obstajale etnične razlike, ki so z uvedbo krščanstva kot orodja za spodbujanje trdne rimske nacionalne identitete, postale drugotnega pomena.<ref>{{harvnb|Kaldellis|2007|pp=35–40}}.</ref> Od zgodnjih stoletij našega štetja so se  Grki opredeljevali za Rimljane (grško Ῥωμαῖοι, Rhōmaîoi).<ref>{{harvnb|Howatson|1989|p=264}}</ref> Naziv Heleni postal sopomenka za pogane, vendar je bil kot etnonim oživljen v 11. stoletju.<ref name=Cameron>{{harvnb|Cameron|2009|p=7}}.</ref>

===Srednji vek=== 
{{Glej|Bizantinsko cesarstvo|Romeji|Četrta križarska vojna}}
[[Slika:Family marriage.jpg|thumb|250px|Prizora poroke in družinskega življenja v Konstantinoplu]] 
[[Slika:Basilios II.jpg|thumb|200px|left|Cesar [[Bazilij II.]] (11. stoletje), zaslužen za oživitev  Bizantinskega cesarstva]] 
[[Slika:Benozzo Gozzoli, Pletone, Cappella dei Magi.jpg|thumb|left|200px|[[Georgij Gemist Pleton]], eden od najslavnejših filozofov poznega bizantinskega obdobja in glavni  pionir oživitve grške znanosti v Zahodni Evropi]] 

Večino [[Srednji vek|srednjega veka]] so se bizantinski Grki identificirali kot Rimljani (grško Rhōmaîoi, Romeji), se pravi državljani Rimskega imperija. Naziv Romeji je kasneje postal sopomenka za krščanske Grke.<ref name="Harrison268">{{harvnb|Harrison|2002|p=268}}</ref><ref>{{harvnb|Earl|1968|p=148}}.</ref> 

Uporabljal se je tudi polatinjen izraz Grekoí (Γραικοί, Grki),<ref>Paul the Silentiary. ''Descriptio S. Sophiae et Ambonis'', 425, Line 12 ("χῶρος ὅδε Γραικοῖσι"); Theodore the Studite. ''Epistulae'', 419, Line 30 ("ἐν Γραικοῖς").</ref> vendar je bila njegova raba manj pogosta in pred [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] leta 1204 ni obstajala v uradni bizantinski politični korespondenci.<ref>{{harvnb|Angelov|2007|p=96}}; {{harvnb|Makrides|2009|loc=Chapter 2, str. 74}}; {{harvnb|Magdalino|1991|loc=Chapter XIV, str. 10}}</ref> Naziv Vzhodno rimsko cesarstvo, danes bolj znano kot [[Bizantinsko cesarstvo]], se v njegovem času ni uporabljal.<ref name=BritByz>{{cite encyclopedia|title=Byzantine Empire|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|date=23 December 2015|publisher=Encyclopædia Britannica Inc|location=United States|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/place/Byzantine-Empire}}</ref> Grška kultura je ponovno postala vse bolj vplivna od 7. stoletja, ko se je cesar [[Heraklij]] (vladal  610–641) odločil, da [[grščina]] postane uradni jezik cesarstva.<ref name=Haldon50>{{harvnb|Haldon|1997|p=50}}.</ref><ref>{{harvnb|Shahid|1972|pp=295–296, 305}}.</ref> [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška cerkev]] je več stoletij priznavala zahtevo vzhodnega cesarstva po rimskem nasledstvu, potem ko je [[papež Leon III.]] 25. decembra 800 okronal [[Franki|frankovskega]] kralja [[Karel Veliki|Karla Velikega]] za "rimskega cesarja", pa se je na zahodu sčasoma izoblikovalo frankovsko [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Zahod je začel favorizirati Franke in začel Vzhodno rimsko cesarstvo označevati z Grško cesarstvo (''Imperium Graecorum'').<ref>{{harvnb|Klein|2004|p=290 (Note #39)}}; ''[[Fuldski letopisi]]'', 389.</ref><ref>{{harvnb|Fouracre|Gerberding|1996|p=345}}</ref> Latinski izraz Heleni se je sprva uporabljal nevtralno, od 9. stoletja dalje pa so ga zahodnjaki uporabljali, da bi izpodbijali bizantinske zahteve po starorimski dediščini. Izraz Helen je postal ponižujoč eksonim za Bizantince. Uporabljali so ga večinoma v kontekstih, povezanih z Zahodom, kot so na primer besedila v zvezi s Firenškim koncilom, da bi predstavil zahodno stališče.<ref>{{harvnb|Page|2008|pp=66, 87, 256}}</ref><ref>{{cite journal | last=Jakobsson | first=Sverrir | title=The Varangian legend: testimony from the Old Norse sources | website=Academia.edu | date=2016-01-01 | url=https://www.academia.edu/26529047 | access-date=2021-12-01}}</ref> Za večino  germanskih in slovanskih ljudstev je naziv Romeji pomenil Grke.<ref>{{cite journal | last=Jakobsson | first=Sverrir | title=The Varangian legend: testimony from the Old Norse sources | website=Academia.edu | date=2016-01-01 | url=https://www.academia.edu/26529047 | access-date=2021-12-01}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Herrin |first1=Judith |last2=Saint-Guillain |first2=Guillaume |title=Identities and Allegiances in the Eastern Mediterranean After 1204 |date=2011 |publisher=Ashgate Publishing, Ltd. |isbn=9781409410980 |page=111 |url=https://books.google.com/books?id=p_mazcfdpVIC&pg=PA118 |language=en}}</ref>

Bistvene vrednote bizantinskih Grkov so temeljile na [[Krščanstvo|krščanstvu]] in homerskem  izročilu stare Grčije.<ref>{{harvnb|Finkelberg|2012|p=20}}.</ref><ref name=Burstein>{{harvnb|Burstein|1988|pp=47–49}}.</ref>  

Izrazito istovetenje z Grki se je ponovno pojavilo v 11. stoletju v krogih izobražencev in postalo še močnejše po padcu Konstantinopla v roke križarjev v [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] leta 1204.<ref name=BritIdent/> V [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskem cesarstvu]] je majhen krog elite za označevanje samega sebe uporabljal izraz "Helen".<ref>{{harvnb|Angold|1975|p=65}}, {{harvnb|Page|2008|p=127}}.</ref> Nikejski cesar [[Ivan III. Dukas Vatac]] (vladal 1221–1254) je na primer v pismu papežu [[Papež Gregor IX.|Gregorju IX.]] trdil, da je svoje kraljestvo nasledil od [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]], poudaril svoj "helenski" izvor ter povzdigoval modrost grškega ljudstva.<ref>{{navedi splet | title=Byzantium 1220 To 1330 - PDF - Byzantine Empire - Constantinople | website=Scribd | date=2021-08-05 | url=https://www.scribd.com/doc/30421469/Byzantium-1220-to-1330 | ref={{sfnref | Scribd | 2021}} | access-date=2021-12-01}}</ref> Ko so leta 1261 Bizantinci ponovno osvojili Konstantinopel, je ponovno začel prevlaovati izraz Romeji. Za Heleni (Έλληνας) je ostalo zelo malo sledov, na primer s spisih [[Georgij Gemist Pleton|Georgija Gemista Pletona]],<ref>{{harvnb|Kaplanis|2014|p=92}}.</ref> ki je zapustil krščanstvo in v čigar spisih je kulminiralo zanimanje za klasično preteklost.<ref name=BritIdent/> Predstavo Grkov o samih sebi je ne glede na to izoblikovala kombinacija pravoslavnega krščanstva s specifično grško identiteto.<ref name=BritIdent>{{cite encyclopedia |year=2008 |title =Greece during the Byzantine period (c. AD 300–c. 1453), Population and languages, Emerging Greek identity |encyclopedia= Encyclopædia Britannica |publisher= Encyclopædia Britannica Inc. |location=United States |id=Online Edition}}</ref> V letih somraka Bizantinskega cesarstva so vidne bizantinske osebnosti predlagale, da bi bizantinskega cesarja imenovali "cesar Helenov".<ref name=Vasiliev>{{navedi knjigo |last1=Vasiliev |first1=Alexander A. |title=History of the Byzantine Empire, 324–1453 |date=1964 |publisher=University of Wisconsin Press |isbn=9780299809256 |page=582 |url=https://books.google.com/books?id=RtM0qClcIX4C |language=en}}</ref><ref name="CareyCarey1968">{{navedi knjigo|author1=Jane Perry Clark Carey|author2=Andrew Galbraith Carey|title=The Web of Modern Greek Politics|url=https://books.google.com/books?id=ltw7AAAAMAAJ|year=1968|publisher=Columbia University Press|page =33|isbn=9780231031707|quote =}}</ref> Ti večinoma retorični izrazi helenske identitete so bili omejeni na intelektualne kroge, vendar so jih nadaljevali bizantinski intelektualci, ki so sodelovali v [[Italijanska renesansa|italijanski renesansi]].<ref>{{harvnb|Mango|1965|p=33}}.</ref> 

Zanimanje za klasično grško dediščino, dopolnjeno s poudarkom na grški pravoslavni identiteti, se je v poznem srednjem veku in osmanskem obdobju okrepilo s povezavami Grkov s prav tako pravoslavnimi kristjani v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]]. Vezi so se še dodatno okrepile po padcu [[Trapezundsko cesarstvo|Trabzonskega cesarstva]] leta 1461, po katerem je do [[Rusko-turška vojna (1828–1829)|druge rusko-turške vojne 1828–1829]] več sto tisoč pontskih Grkov zbežalo ali se izselilo iz Pontskih Alp in armenskega višavja v južno Rusijo in ruski Južni [[Kavkaz]].<ref>Anthony Bryer. 'The Empire of Trebizond and the Pontus' (Variourum, 1980), and his 'Migration and Settlement in the Caucasus and Anatolia' (Variourum, 1988), and other works listed in Caucasian Greeks and Pontic Greeks.</ref> 

Ti bizantinski Grki so bili v veliki meri zaslužni za ohranitev književnosti klasične dobe.<ref name=Burstein/><ref name=Norwich>{{harvnb|Norwich|1998|p=xxi}}.</ref><ref>{{harvnb|Harris|1999|loc=Part II Medieval Libraries: Chapter 6 Byzantine and Moslem Libraries, str. 71–88}}</ref> Bizantinski slovničarji so bili tisti, ki so bili glavni zaslužni za prenos starogrških slovničnih in literarnih študij na Zahod v 15. stoletju, kar je dalo velik zagon italijanski renesansi.<ref name=BritRen>{{cite encyclopedia|title=Renaissance|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|date=30 March 2016|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|location=United States|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/event/Renaissance}}</ref><ref>{{harvnb|Robins|1993|p=8}}.</ref> [[Aristotel]]ova filozofska tradicija je bila v grškem svetu skoraj neprekinjena dva tisoč let vse do padca Konstantinopla leta 1453.<ref>{{cite encyclopedia|title=Aristotelianism|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|year=2016|location=United States|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/topic/Aristotelianism}}</ref> 

Bizantinski Grki so bili zaslužni za  širjenje pismenosti in krščanstva med [[Slovani|slovanskimi ljudstvi]]. Najbolj opazen prispevek k temu sta dala bizantinska grška brata, meniha sveta [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]] iz Soluna, ki jima danes pripisujemo formalizacijo prve slovanske abecede.<ref>{{cite encyclopedia|title=Cyril and Methodius, Saints|encyclopedia=The Columbia Encyclopedia|year=2016|publisher=Columbia University Press|location=United States|id=Online Edition|url=http://www.encyclopedia.com/topic/Saints_Cyril_and_Methodius.aspx#2}}</ref>

===Osmansko cesarstvo=== 
[[Slika:Basilius Bessarion - Imagines philologorum.jpg|thumb|200px|Bizantinski učenjak in kardinal Ivan Bessarion (1395/1403–1472) je igral ključno vlogo v prenosu klasičnega znanja v Zahodno Evropo in prispeval k renesansi]] 

Po padcu Konstantinopla v osmanske roke 29. maja 1453 so številni Grki iskali boljše možnosti zaposlitve in izobraževanja in odšli na zahod, zlasti v [[Italija|Italijo]], srednjo [[Evropa|Evropo]], [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Rusija|Rusijo]].<ref name=BritRen/> Grki so bili zelo zaslužni za evropsko kulturno revolucijo, kasneje imenovano [[renesansa]]. Na ozemlju, naseljenim z Grki, so začeli igrati vodilno vlogo tudi v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]], deloma zaradi dejstva, da je bilo politično, kulturno in družbeno središče imperija v zahodni [[Trakija|Trakiji]] in grški [[Makedonija (regija)|Makedoniji]] in seveda nekdanji bizantinski prestolnici [[Konstantinopel]], naseljeni večinoma z Grki. Kot grško govoreči so začeli igrati izjemno pomembno vlogo v osmanskem trgovskem in diplomatskem okolju, pa tudi v Cerkvi. Razen tega so v prvi polovici osmanskega obdobja moški grškega porekla sestavljali znaten del osmanske vojske, mornarice in državne birokracije. Kot mladostniki so bili zlasti skupaj z [[Albanci]] in [[Srbi]] prek [[Krvni davek|devširme]] (krvni davek) vključeni v osmanske službe. Številne Osmane grškega, albanskega ali srbskega porekla je bilo zato mogoče najti v osmanski vojski in upravah provinc od [[Egipt|Egipta]] do [[Jemen|Jemna]] in [[Alžirija|Alžirije]]. Pogosto so bili celo guvernerji provinc.  

Za tiste, ki so ostali v [[Millet (osmanska etnija)|miletskem sistemu]] Osmanskega cesarstva, je bila vera odločilna značilnost narodnih skupin (''milletler''), zato so Osmani eksonim "Grki" (turško Rumlar iz prejšnjega Rhomaioi) uporabljali za vse člane pravoslavne cerkve, ne glede na njihov jezik ali etnično poreklo.<ref name=Mazower/> Za Grke so se sami šteli samo grško govoreči sultanovi podložniki in izobraženci, ki so se imeli za take.<ref>{{navedi knjigo|last=Mavrocordatos|first=Nicholaos|year=1800|title=Philotheou Parerga|publisher=Grēgorios Kōnstantas (Original from Harvard University Library)|quote=Γένος μεν ημίν των άγαν Ελλήνων}}</ref> Veliko Grkov se je želelo izogniti drugorazrednemu statusu kristjanov, neločljivo povezanim z osmanskim miletskim sistemom,  v katerem so imeli muslimani višji položaj in privilegije, je bodisi emigriralo, večinoma v pravoslavno Rusko carstvo, ali pa se je preprosto spreobrnilo v [[islam]]. Grki, ki so bili rekrutirani prek devširme, so se morali spreobrniti v isdlam v okviru sistema. Veliko takih je bilo mogoče najti na [[Kreta|Kreti]] (Kretski Turki), v Makedoniji (na primer med Valahadi v zahodni Makedoniji) in med pontskimi Grki v pontskih Alpah in armenskem višavju. Več osmanskih sultanov in princev je bilo tudi delno grškega porekla. Njihove matere so bile sultanove priležnice ali princese iz bizantinskih plemiških družin. Eden od  takšnih sultanov je bil [[Selim I. Surovi]] (vladal  1517–1520), čigar mati Gülbahar hatun je bila pontska Grkinja.<ref>{{navedi splet|title=Manastırlar|url=http://www.macka.gov.tr/manastirlar|url-status=live|access-date=2021-06-24|website=www.macka.gov.tr|language=tr}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Bahadıroğlu |first=Yavuz |url=https://www.worldcat.org/oclc/235010971 |title=Resimli Osmanlı tarihi |date=2007 |publisher=Nesil yayınları |isbn=978-975-269-299-2 |edition=[10.baskı : Eylül 2007] |location=İstanbul |pages=157 |oclc=235010971}}</ref> 

[[Slika:Adamantios Korais.jpg|thumb|upright=0.8|Adamantios Korais, vodilna osebnost grškega razsvetjenstva]] 

Korenine grškega uspeha v Osmanskem cesarstvu je mogoče najti v grški tradiciji izobraževanja in trgovanja.<ref name=BritB>{{cite encyclopedia|title=Phanariote|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|year=2016|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|location=United States|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/topic/Phanariote}}</ref> Bogastvo obsežnega trgovskega razreda je zagotovilo materialno osnovo za intelektualno oživitev in nazadnje do izbruha grške vojne za neodvisnost leta 1821.<ref name=BritMerchant/> Ni naključje, da so bila na predvečer leta 1821 tri najpomembnejša središča grškega učenja ravno tri glavna trgovska središča: otok [[Hios]], [[Smirna]] (zdaj Smirni) in Aivali (zdaj Ayvalık). Grškemu uspehu je pripomogla tudi grška prevlada v vodstvu [[Vzhodne pravoslavne Cerkve]]. 

===Moderna doba=== 
Gibanje grškega razsvetljenstva, kot se je imenovalo, je prispevalo ne le k spodbujanju izobraževanja, kulture in tiska med Grki, ampak tudi k obnovi izraza "Helen". Adamantios Korais, verjetno najpomembnejši intelektualec gibanja, je zagovarjal uporabo naziva "Helen" (Έλληνας, Ellenas) ali "Grk" (Γραικός, Graikós) namesto naziva Romiós, ki je imel po njegovem mnenju negativen prizvok. 

Povezava  grške identitete z grško pravoslavno vero se je nadaljevalo tudi po ustanovitvi moderne grške nacionalne države leta 1830. V skladu z drugim členom prve grške ustave iz leta 1822 je bil kot Grk opredeljen vsak kristjan, ki je prebival v Kraljevini Grčiji. Klavzula  je bila leta 1840umaknjena.<ref>{{navedi splet|title=Greek Constitution of 1822 (Epidaurus)|year=1822|language=el|url=http://www.hellenicparliament.gr/UserFiles/f3c70a23-7696-49db-9148-f24dce6a27c8/syn06.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.hellenicparliament.gr/UserFiles/f3c70a23-7696-49db-9148-f24dce6a27c8/syn06.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}</ref> Stoletje pozneje, ko je bil leta 1923 med Grčijo in Turčijo podpisan [[Lozanski sporazum]], sta se državi dogovorili, da bosta za namene izmenjave prebivalstva uporabili vero kot determinanto etnične identitete. Do podpisa sporazuma se je večina Grkov že razselila (več kot milijon od skupaj 1,5 milijona) ali bila pregnana.{{efn|Sporazum o izmenjavi prebivalcev je bil sklenjen na zahtevo [[Mustafa Kemal Atatürk|Mustafe Kemala Atatürka]] potem, ko je bilo iz Anatolije že izgnanih okoli milijon Grkov.<ref>{{harvnb|Gilbar|1997|p=8}}</ref>}} Grški genocid, zlasti nasilna odstranitev Pontskih Grkov z južnega obalnega območja [[Črno morje|Črnega morja]], sočasen z neuspelim grškim maloazijskim pohodom, je bil del procesa poturčevanja Osmanskega cesarstva in postavitve gospodarstva in trgovine, ki je bila takrat večinoma v grških rokah, pod nadzor etničnih Turkov.<ref>{{harvnb|Üngör|2008|pp=15–39}}.</ref> 

==Opredelitev== 
[[Slika:Hermes the scholar.jpg|thumb|right|200px|Naslovnica ''Hermes o Logios'' (poslovenjeno ''Hermes učenjak''), grške literarne publikacije iz poznega 18. in zgodnjega 19. stoletja, izdajane na [[Dunaj]]u, ki je veliko prispevala  k sodobnemu grškemu razsvetljenstvu]] 

Izrazi, ki so se uporabljali za opredelitev grštva, so se skozi zgodovino spreminjali, vendar niso bili nikoli omejeni ali popolnoma povezani z bivanjem v grški državi.<ref name=Broome>{{harvnb|Broome|1996|loc="Greek Identity", str. 22–27}}</ref> [[Herodot]] je napisal znamenito besedilo o tem, kaj je v njegovem času definiralo grško (helensko) etnično identiteto in naštel: 

* skupno poreklo (''ὅμαιμον – homaimon'', "iste krvi")<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Do%28%2Fmaimos ὅμαιμος], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus.</ref> 
* skupen jezik (''ὁμόγλωσσον – homoglōsson'', "govorjejnje istega jezika")<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Do%28mo%2Fglwssos ὁμόγλωσσος], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus.</ref>  
* skupna svetišča in žrtvovanja (''θεῶν ἱδρύματά τε κοινὰ καὶ θυσίαι – theōn hidrumata te koina kai thusiai'')<ref>I. Polinskaya, "Shared sanctuaries and the gods of others: On the meaning Of 'common' in Herodotus 8.144", v: R. Rosen & I. Sluiter (ur.), ''Valuing others in Classical Antiquity'' (LEiden: Brill, 2010). str. 43–70.</ref> 
* skupni običaji  (''ἤθεα ὁμότροπα – ēthea homotropa'', "podobne navade")<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Do%28mo%2Ftropos ὁμότροπος], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus)</ref><ref>Herodotus, 8.144.2</ref><ref>Athena S. Leoussi, Steven Grosby, ''Nationalism and Ethnosymbolism: History, Culture and Ethnicity in the Formation of Nations'', Edinburgh University Press, 2006, str. 115.</ref> 

Po zahodnih standardih se izraz Grki tradicionalno nanaša na vse materne govorce grškega jezika, bodisi mikenske, bizantinske ali sodobne.<ref name=Mazower>{{harvnb|Mazower|2000|pp=105–107}}.</ref><ref>{{harvnb|Adrados|2005|p=xii}}.</ref>Bizantinski Grki so sebe imenovali ''Romaioi'' (Rimljani), ''Graikoi'' (Grki) in ''Christianoi'' (kristjani), ker so bili politični nasledniki [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], imeli grške prednike in sledili naukom apostolom v [[Nova zaveza|Novi zavezi]].<ref>{{harvnb|Finkelberg|2012|p=20}}; {{harvnb|Harrison|2002|p=268}}; {{harvnb|Kazhdan|Constable|1982|p=12}}; {{harvnb|Runciman|1970|p=14}}.</ref> V srednjem do poznem bizantinskem obdobju (11.–13. stoletje) se je vse več bizantinskih grških intelektualcev imelo za Helene, čeprav je za večino grško govorečih  Bizantincev izraz "Helen" še vedno pomenil "pogan".<ref name=Cameron/><ref>{{harvnb|Ševčenko|2002|p=284}}.</ref> Na predvečer padca Konstantinopla je zadnji cesar pozval svoje vojake, naj se spomnijo, da so potomci Grkov in Rimljanov.<ref>{{navedi knjigo|last=Sphrantzes |first=George|author-link=|title=The Chronicle of the Fall|year=1477}}</ref> 

Pred ustanovitvijo moderne grške nacionalne države so predstavniki grškega razsvetljenstva poudarjali povezavo med starimi in sodobnimi Grki, zlasti Rigas Feraios. V svoji ''"Politični ustavi"'' imenuje svoj narod ''"ljudstvo, potomec Grkov"''.<ref>Feraios, Rigas. ''New Political Constitution of the Inhabitants of Rumeli, Asia Minor, the Islands of the Aegean, and the Principalities of Moldavia and Wallachia''.</ref> Sodobna grška država je nastala leta 1829, ko so Grki izpod Osmanskega cesarstva osvobodili Peloponez, del svoje zgodovinske domovine.<ref>{{harvnb|Koliopoulos|Veremis|2002|p=277}}.</ref> Za prenos idej zahodnega romantičnega nacionalizma in helenizma sta bila ključna velika grška diaspora in trgovski razred.<ref name=BritMerchant>{{cite encyclopedia |year=2008 |title =History of Greece, Ottoman Empire, The merchant middle class |encyclopedia= Encyclopædia Britannica |publisher= Encyclopædia Britannica Inc. |location=United States |id=Online Edition }}</ref><ref name=BritIdent/><ref name=Mazower/><ref>{{harvnb|Smith|2003|p=98}}</ref> 

Sodobni Grki kot narod so opredeljeni z  grško kulturo in grškim maternim jezikom, ne pa z državljanstvom, raso in veroizpovedjo ali tem, da so podaniki katere koli določene države.<ref>{{harvnb|Tonkin|Chapman|McDonald|1989}}.</ref> 

===Imena=== 
[[Slika:Ancient Regions Mainland Greece.png|thumb|right|200px|Zemljevid glavnih pokrajin na grški celini in okoliških "barbarskih" pokrajin]] 

Grki in grško govoreči so zase kot celoto uporabljali različna imena. Izraz Ahajci (Ἀχαιοί) je eno od imen za Grke v Homerjevi ''Iliadi'' in ''Odiseji''. Homerski ''"dolgolasi Ahajci"'' so bili del mikenske kulture, ki je prevladovala v Grčiji od približno 1600 pr. n. št. do 1100 pr. n. št. Druga običajna imena so [[Danajci]] (Δαναοί) in Argejci (Ἀργεῖοι), medtem ko se Panheleni (Πανέλληνες) in Heleni (Ἕλληνες) v Iliadi pojavljajo samo enkrat.<ref>''Iliada'', II.2.530 in ''Iliada'' II.2.653 (Heleni).</ref> Vsi ti izrazi so bili uporabljeni kot sinonimi za označevanje skupne grške identitete.<ref>{{harvnb|Cartledge|2011|loc=Chapter 4: Argos, str. 23.</ref><ref>{{harvnb|Nagy|2014|loc=Texts and Commentaries – Introduction #2}}</ref> V zgodovinskem obdobju je [[Herodot]] identificiral Ahajce s severnega [[Peloponez]]a kot potomce zgodnejših, homerskih Ahajcev.<ref>[[Herodot]]. ''Histories'', 7.94 in 8.73.</ref> 

Homer omenja Helene kot razmeroma majhno pleme, naseljeno v [[Tesalija|tesalski]] Ftiji, ki se je borilo pod [[Ahil]]ovim poveljstvom.<ref>Homer. ''Iliad'', 2.681–685.</ref> ''Paroška kronika'' pravi, da je bila Ftija domovina Helenov in da so to ime dali tistim, ki so se prej imenovali Grki (Γραικοί).<ref name="Parian-Chronicle">[http://www.ashmolean.org/ash/faqs/q004/q004008.html The Parian Marble, Entry #6] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170823171940/http://www.ashmolean.org/ash/faqs/q004/q004008.html |date=2017-08-23 }}."</ref> V grški mitologiji je bil Helen, patriarh Helenov, ki so vladali okoli Ftije, sin Pire in Devkaliona, edinih preživelih v velikem potopu.<ref>Pseudo-Apollodorus. ''Bibliotheca''.</ref> Grški filozof [[Aristotel]] opisuje starodavno Helado kot pokrajino v Epiru med Dodono in reko Aheloj, lokacijo velikega potopa. Deželo so zasedli Seloji in "Grki", ki so kasneje postali znani kot "Heleni". <ref name=Aristotle>Aristotle. ''Meteorologica'', [http://classics.mit.edu/Aristotle/meteorology.1.i.html 1.14]."</ref> V homerski tradiciji so bili Seloji svečeniki dodonskega [[Zevs]]a.<ref>Homer. ''Iliad'', 16.233–16.235.</ref> 

V [[Heziod]]ovem katalogu žensk je Grk predstavljen kot sin Zevsa in Devkalionove hčerke [[Pandora|Pandore]], sestre Helena, patriarha Helenov.<ref name="Parian-Chronicle"/> Po ''Parski kroniki'' so se v času, ko je Devkalion postal kralj Ftije, Grki (Γραικοί) imenovali Heleni.<ref name="Parian-Chronicle"/> Aristotel v svoji ''Meteorologiki'' ugotavlja, da so bili Heleni povezani z Grki.<ref name=Aristotle/>

===Kontiniuteta=== 
[[Slika:Byzantine Greek Alexander Manuscript Bracca (cropped).JPG|thumb|[[Aleksander Veliki]] v opravi bizantinskega cesarja v rokopisu s prizori iz njegovega življenja]] 

Najbolj očitna povezava med sodobnimi in starimi Grki je njihov jezik, ki ima dokumentirano tradicijo vsaj od 14. stoletja pr. n. št. do danes, čeprav s prekinitvijo v grškem temnem srednjem veku, iz katerega ni pisnih zapisov (11.–8. stoletje pr. n. št.). V tem obdobju je bila v rabi ciprska pisava.<ref name=Adrados>{{harvnb|Adrados|2005|pp=xii, 3–5}}.</ref> Kontinuiteta jezika je primerljiva samo s kitajščino.<ref name=Adrados/><ref name="Browning">{{harvnb|Browning|1983|p=vii}}</ref> 

Helenizem je bil od svojega nastanka predvsem stvar skupne kulture in nacionalna kontinuiteta grškega sveta, veliko bolj gotova kot njegova demografija.<ref name=Roberts1/><ref name=ADS>{{harvnb|Smith|1991|pp=29–32}}.</ref> V poznih letih Bizantinskega cesarstva so helenski preporod v jeziku, filozofiji in literaturi  doživela tudi druga območja, kot sta Jonija in Konstantinopel.<ref name=ADS/> Preporod je močno spodbudil občutek kulturne povezanosti s staro Grčijo in njeno klasično dediščino.<ref name=ADS/> Grki so skozi svojo zgodovino ohranili svoj jezik in pisavo, nekatere vrednote in kulturne tradicije, običaje, občutek verske in kulturne razlike in izključenosti,  kljub nespornim družbeno-političnim spremembam v zadnjih dveh tisočletjih.<ref name=ADS/> V nedavnih antropoloških študijah so bili analizirani tako starogrški kot sodobni grški osteološki vzorci, ki dokazujejo neposredno genetsko povezavo med starimi in sodobnimi Grki.<ref name="Gibbons2017">{{cite journal |last1=Gibbons |first1=Ann |title=The Greeks really do have near-mythical origins, ancient DNA reveals |journal=Science |date=2 August 2017 |doi=10.1126/science.aan7200 }}</ref><ref name="Lazaridis2017">{{harvnb|Lazaridis|Mittnik|Patterson|Mallick|2017}}</ref>

===Demografija=== 
Danes so Grki večinska etnična skupina v [[Grčija|Helenski republiki]],<ref name=Greece>{{navedi splet |script-title=el:Πίνακας 9. Πληθυσμός κατά υπηκοότητα και φύλο|language=el|publisher=Hellenic Statistical Authority|year=2001|url-status=dead|url=http://www.statistics.gr/gr_tables/S1101_SAP_09_TB_DC_01_10_Y.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20090206090424/http://www.statistics.gr/gr_tables/S1101_SAP_09_TB_DC_01_10_Y.pdf |archive-date=6 February 2009|access-date=7 January 2009}}</ref> kjer predstavljajo 93 % prebivalstva države,<ref>{{navedi splet|title=CIA Factbook|access-date=19 December 2008|work=Central Intelligence Agency|publisher=United States Government|year=2007|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/greece/}}</ref> in [[Ciper|Republiki Ciper]], kjer predstavljajo 78 % prebivalstva otoka (brez turških naseljencev v zasedenem severnem delu otoka).<ref name=autogenerated2>{{navedi splet|title=Census of Population 2001|access-date=11 June 2016|publisher=Γραφείο Τύπου και Πληροφοριών, Υπουργείο Εσωτερικών, Κυπριακή Δημοκρατία|url=http://www.pio.gov.cy/mof/cystat/statistics.nsf/All/805CB6E0CF012914C2257122003F3A84/$file/MAIN%20RESULTS-EN.xls?OpenElement|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170203065940/http://www.pio.gov.cy/mof/cystat/statistics.nsf/All/805CB6E0CF012914C2257122003F3A84/$file/MAIN%20RESULTS-EN.xls?OpenElement|archive-date=3 February 2017}}</ref> Grško prebivalstvo tradicionalno ni kazalo visokih stopenj rasti. Velik odstotek rasti po ustanovitvi Grčije leta 1832 se pripisuje aneksiji novih ozemelj in pritoku 1,5 milijona grških beguncev po izmenjavi prebivalstva leta 1923 med Grčijo in Turčijo.<ref>{{cite encyclopedia|title=Greece: Demographic trends|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|year=2016|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/place/Greece/Climate}}</ref> Približno 80 % grškega prebivalstva je urbanega, 28 % pa jih je skoncentriranih v Atenah.<ref name=EconWorld>{{navedi knjigo|title=Pocket World in Figures (Economist)|publisher=Economist Books|location=London|year=2006|page=150|chapter=Merchant Marine, Tertiary enrollment by age group|isbn=978-1-86197-825-7}}</ref> 

Grki s Cipra imajo podobno zgodovino izseljevanja, običajno v angleško govoreči svet zaradi okupacije otoka s strani britanskega imperija. Valovi izseljevanja so sledili turški invaziji na Ciper leta 1974. Število prebivalstva od sredine leta 1974 do leta 1977 se je zmanjšalo tudi zaradi vojnih izgub in začasnega zmanjšanja rodnosti.<ref name="Britannica-Cyprus">{{cite encyclopedia|title=Cyprus: Demographic trends|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|id=Online Edition|year=2016|url=https://www.britannica.com/place/Cyprus}}</ref> Danes je več kot dve tretjini grškega prebivalstva na Cipru urbanega.<ref name="Britannica-Cyprus"/> 

Okoli leta 1990 je število etničnih Grkov v [[Albanija|Albaniji]] po večini zahodnih ocen znašala približno 200.000. V 90. letih se je večina teh Grkov preselila v Grčijo.<ref name=BJp49>{{navedi knjigo |last1=Bideleux |first1=Robert |last2=Jeffries |first2=Ian |url=https://www.worldcat.org/oclc/85373407 |title=The Balkans : a post-communist history |date=2007 |publisher=Routledge |isbn=978-0-203-96911-3 |location=London |oclc=85373407|page=49 |quote=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Georgiou |first=Myria |url=https://www.lse.ac.uk/media@lse/research/EMTEL/Minorities/papers/greekreport.pdf |title=Mapping Minorities and their Media: The National Context – Greece |publisher=London School of Economics |year=2004 |quote=}}</ref> Grška manjšina v Turčiji, ki je po zamenjavi leta 1923 štela več kot 200.000 ljudi, se je po carigrajskem pogromu leta 1955 in drugem nasilju in diskriminaciji, ki jo je sponzorirala država, zdaj zmanjšala na nekaj tisoč.<ref>{{navedi novice|last=Gilson|first=George|title=Destroying a minority: Turkey's attack on the Greeks|work=Athens News|date=24 June 2005|access-date=19 December 2008|url=http://www.athensnews.gr/athweb/nathens.print_unique?e=C&f=13136&m=A10&aa=1&eidos=S|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080617131719/http://www.athensnews.gr/athweb/nathens.print_unique?e=C&f=13136&m=A10&aa=1&eidos=S |archive-date=17 June 2008}}</ref> S tem se je dejansko končala, čeprav ne v celoti, tri tisoč let stara prisotnost helenizma v Mali Aziji.<ref>{{harvnb|Vryonis|2005|pp=1–10}}.</ref><ref>{{navedi novice|last=Birand|first=Mehm |display-authors=etal |title=The shame of Sept. 6–7 is always with us|work=Hürriyet Daily News|date=7 September 2005|access-date=19 December 2008|url=http://arama.hurriyet.com.tr/arsivnews.aspx?id=-559132|archive-url=https://archive.today/2012.12.09-034629/http://arama.hurriyet.com.tr/arsivnews.aspx?id=-559132|url-status=dead|archive-date=9 December 2012}}</ref> Manjše grške manjšine so tudi v drugih  [[balkan]]skih državah, [[Levant]]u in črnomorskih državah.<ref name=Prevelakis>{{navedi splet|last=Prevelakis|first=George|year=2003|location=Oxford|publisher=Transnational Communities Programme (Working Paper Series)|access-date=16 May 2016|title=''Finis Greciae'' or the Return of the Greeks? State and Diaspora in the Context of Globalisation|url=http://www.transcomm.ox.ac.uk/working%20papers/prevelakis.PDF |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.transcomm.ox.ac.uk/working%20papers/prevelakis.PDF |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}</ref>

===Diaspora=== 
[[Slika:50 largest Greek diaspora.png|thumb|300px|left|Grška diaspora (20. stoletje)]] 

Skupno število Grkov, ki danes živijo izven Grčije in Cipra, je sporno. Podatki, ki so na voljo iz popisov prebivalstva, kažejo, da tam živi okoli tri milijone Grkov. Ocene Svetovnega sveta Helenov navajajo približno 7 milijonov Grkov po vsem svetu.<ref>{{navedi splet|title=Speech by Vasilis Magdalinos|access-date=19 December 2008|publisher=SAE|date=29 December 2006|url=http://www.sae.gr/?id=12566&tag=%CE%95%CE%B9%CF%83%CE%AE%CE%B3%CE%B7%CF%83%CE%B7%20%CE%92%CE%B1%CF%83%CE%AF%CE%BB%CE%B7%20%CE%9C%CE%B1%CE%B3%CE%B4%CE%B1%CE%BB%CE%B7%CE%BD%CE%BF%CF%8D|archive-url=https://web.archive.org/web/20110721090732/http://www.sae.gr/?id=12566&tag=%CE%95%CE%B9%CF%83%CE%AE%CE%B3%CE%B7%CF%83%CE%B7%20%CE%92%CE%B1%CF%83%CE%AF%CE%BB%CE%B7%20%CE%9C%CE%B1%CE%B3%CE%B4%CE%B1%CE%BB%CE%B7%CE%BD%CE%BF%CF%8D|archive-date=21 July 2011|url-status=dead}}</ref>  Po mnenju Georgea Prevelakisa z univerze [[Sorbonne|Sorbona]] je številka malo pod pet milijonov.<ref name=Prevelakis/> Na samoidentifikacijo grške diaspore (''omogenia'') vplivajo integracija, mešane zakonske zveze in izguba grškega jezika. Pomembna središča Grkov so [[New York]], [[Melbourne]], [[London]] in [[Toronto]].<ref name=Prevelakis/> Leta 2010 je grški parlament uvedel zakon, ki je članom diaspore dovoljeval glasovanje na grških volitvah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mfa.gr/www.mfa.gr/Articles/en-US/15072008_SB1306.htm|title=Meeting on the exercise of voting rights by foreigners of Greek origin|work=Greek Ministry of Foreign Affairs|date=15 July 2008|access-date=19 December 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120216034948/http://www.mfa.gr/www.mfa.gr/Articles/en-US/15072008_SB1306.htm|archive-date=16 February 2012}}</ref> Zakon je bil v začetku leta 2014 razveljavljen.<ref>{{navedi splet|title=Non-Greeks and diaspora lose out on voting rights|publisher=Ekathimerini.com|date=8 February 2014|access-date=13 January 2015|url= http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_wsite1_1_08/02/2014_537214}}</ref> 

====Antična disapora==== 
[[Slika:Griechischen und phönizischen Kolonien.jpg|thumb|300px|right|Antične grške kolonije]] 

V starem veku so trgovske in kolonizatorske dejavnosti grških plemen in mestnih držav razširile grško kulturo, vero in jezik po [[Sredozemlje|Sredozemlju]] in [[Črno morje|Črnem morju]], zlasti na Siciliji in v južni Italiji ([[Magna Graecia]]), [[Španija|Španiji]], južni [[Francija|Franciji]] in črnomorski obali.<ref name=Apoikiai>{{harvnb|Boardman|1984|pp=199–289}}.</ref> Pod [[Aleksander Veliki|Aleksandrom Velikim]] in v državah naslednicah njegovega cesarstva so se na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] ([[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidi]]), v Indiji in Egiptu ([[Ptolemajci]]) uveljavili grški vladajoči razredi.<ref name=Apoikiai/> Za helenistično obdobje je značilen nov val grške kolonizacije, ki je ustanovil grška mesta in kraljestva v Aziji ([[Dajuan]]) in Afriki ([[Kirena]]). Pod [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] je lažje gibanje ljudi razširilo Grke po cesarstvu in [[grščina]] je na vzhodnih ozemljih namesto [[Latinščina|latinščine]] postala ''[[lingua franca]]''.<ref name=Haldon50/> Sodobna skupnost Grikov v južni Italiji, ki šteje okoli 60.000 ljudi,<ref name="Grecia-Salentina"/><ref name=Bellinello/> bi lahko predstavljala živi ostanek starogrškega prebivalstva Italije. 

====Sodobna diaspora==== 
[[Slika:Distribution Of Races 1918 National Geographic.jpg|thumb|300px|Porazdelitev etničnih skupin leta 1918, [[National Geographic Society|National Geographic]]]] 
[[Slika:Constantine Cavafy with cane and hat in hand Photograph dated 1896 Alexandria Egypt.jpg|thumb|200px|Pesnik Constantine P. Cavafy, rojen v [[Aleksandrija|Aleksandriji]], [[Egipt]]]] 

Med [[Grška osamosvojitvena vojna|grško vojno za neodvisnost]] in po njej so bili Grki iz diaspore pomemben dejavnik pri vzpostavljanju novonastale države, zbiranju sredstev in ozaveščanju Grkov v tujini.<ref>{{harvnb|Calotychos|2003|p=16}}.</ref>  Grške trgovske družine so že imele stike v drugih državah. Med nemiri so se mnoge ružine  naselile okoli Sredozemlja, zlasti v [[Marseille]]u v Franciji, [[Livorno|Livornu]] v Italiji, [[Aleksandrija|Aleksandriji]] v Egiptu, [[Rusija|Rusiji]] ([[Odesa]] in [[Sankt Peterburg]]) in Britaniji ([[London]] in [[Liverpool]]), od koder so trgovale, običajno s tekstilom in žitom.<ref name=Diaspora>{{harvnb|McCabe|Harlaftis|2005|pp=147–149}}.</ref> Družine so s seboj pogosto prinesle šole v grškem jeziku in grško pravoslavno cerkev.<ref name=Diaspora/> Ko so se trgovske družine ustalile in uveljavile, so nekatere razširile svoje dejavnosti in začele financirati lokalne grške skupnosti. Izstopali so predvsem bratje  Ralli in Vagliano.<ref name=Kardasis>{{harvnb|Kardasis|2001|pp=xvii–xxi}}.</ref> Z gospodarskim uspehom se je diaspora razširila še po Levantu, Severni Afriki, Indiji in ZDA.<ref name=Kardasis/><ref name=Clogg>{{harvnb|Clogg|2000|loc="The Greeks in America"}}</ref>  

V 20. stoletju je veliko Grkov zapustilo svoje tradicionalne domovine zaradi ekonomskih razlogov. Krize, zlasti tista po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], grški državljanski vojni (1946–1949) in turški invaziji na Ciper leta 1974, so  povzročile velike migracije Grkov iz Grčije in Cipra v ZDA, Veliko Britanijo, Avstralijo, Kanado, Nemčijo in Južno Afriko.<ref>{{harvnb|Laliotou|2004|pp=85–92}}.</ref> 

Medtem ko so uradni podatki še vedno skromni, ankete in nezanesljivi dokazi kažejo na ponovno grško izseljevanje zaradi grške finančne krize.<ref>{{navedi splet|last=Seiradaki|first=Emmanouela|title=As Crisis Deepens, Astoria Finds Its Greek Essence Again|work=Greek Reporter|publisher=GreekReporter.com|date=11 April 2012|access-date=21 May 2016|url=http://usa.greekreporter.com/2012/04/11/as-crisis-deepens-astoria-finds-its-greek-essence-again/}}</ref> Po podatkih, ki jih je leta 2011 objavil nemški zvezni statistični urad, se je v Nemčijo izselilo 23.800 Grkov, kar je znatno več kot v prejšnjih letih.  Za primerjavo, leta 2009 se je v Nemčijo izselilo približno 9.000 Grkov, leta 2010 pa 12.000.<ref>{{navedi splet|last1=Papachristou|first1=Harry|last2=Elgood|first2=Giles|title=Greece Already Close to Breaking Point|agency=Reuters|work=The Fiscal Times|date=20 May 2012|access-date=22 May 2012|url=http://www.thefiscaltimes.com/Articles/2012/05/20/Greece-Already-Close-to-Breaking-Point.aspx#page1}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Hannon|first=Paul|title=OECD Says Euro-Zone Crisis Has Led to Some Emigration|work=The Wall Street Journal|date=27 June 2012|access-date=21 May 2016|url=https://www.wsj.com/articles/SB10001424052702303649504577492411116780178}}</ref>

==Kultura== 
Grška kultura se je razvijala več tisoč let. Začela se je z [[Mikenska doba|mikensko dobo]], in nadaljevala s klasično, helenistično, rimsko in bizantinsko dobo. Nanjo je močno vplivalo [[krščanstvo]].<ref name="Christianity-Hellenism">{{harvnb|van der Horst|1998|pp=9–11}}; {{harvnb|Voegelin|Moulakis|1997|pp=175–179}}</ref> Osmanski Grki so več stoletij prestajali stiske, ki so kulminirale z genocidom v 20. stoletju.<ref name=IAGS>{{cite press release|title=Genocide Scholars Association Officially Recognizes Assyrian, Greek Genocides|publisher=nternational Association of Genocide Scholars|date=16 December 2007|url-status=dead|url=http://genocidescholars.org/images/PRelease16Dec07IAGS_Officially_Recognizes_Assyrian_Greek_Genocides.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20080227043831/http://genocidescholars.org/images/PRelease16Dec07IAGS_Officially_Recognizes_Assyrian_Greek_Genocides.pdf|archive-date=27 February 2008}}</ref><ref>{{harvnb|Bjørnlund|2008|pp=41–58}}; {{harvnb|Schaller|Zimmerer|2008|pp=7–14}}; {{harvnb|Levene|1998|p=393}}; {{harvnb|Tatz|2003|pp=xiii, 178}}.</ref> Ponovno oživitev grške kulture in sintezo antičnih in srednjeveških elementov, značilnih za sedanjost, se pripisuje sodobnemu grškemu razsvetljenstvu (''diafotismos'').<ref name=BritIdent/><ref name=Mazower/> 

===Jezik=== 
{{Glavni|Grščina}} 
[[Slika:NAMA Alphabet grec.jpg|thumb|250 px|Zgodnja grška abeceda okoli  8. stoletja pr. n. št.]] 
[[Slika:WIKITONGUES- Kostas speaking Greek.webm|thumb|250 px|Grški govorec]] 

Večina Grkov govori grški jezik, ki spada v neodvisno vejo [[Indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]]. Njegovi najbližji sorodniki so verjetno [[Armenščina|armenski]] ali [[indoiranski jeziki]].<ref name=Adrados/> Jezik ima najdaljšo dokumentirano zgodovino med vsemi živimi jeziki, grška književost pa več kot 2500 let dolgo neprekinjeno zgodovino.<ref name=BritLit>{{cite encyclopedia|title=Greek literature|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|date=27 August 2014|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|location=United States|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/art/Greek-literature}}</ref> Najstarejši napisi v grščini, datirani v leto 1450 pr. n. št., so pisani v [[Linearna pisava B|linearni pisavi B]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.aegeanscripts.org/index.php?option=com_content&view=article&id=98:new-linear-b-tablet-found-at-iklaina&catid=80&Itemid=473|title=New Linear B tablet found at Iklaina|publisher=Comité International Permanent des Études Mycéniennes, UNESCO|access-date=29 April 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131015044633/http://www.aegeanscripts.org/index.php?option=com_content&view=article&id=98:new-linear-b-tablet-found-at-iklaina&catid=80&Itemid=473|archive-date=15 October 2013|url-status=dead}}</ref> Po grškem temnem srednjem veku, iz katerega ni nobenih zapisov, se je grška abeceda ponovno pojavila v 9.–8. stoletju pr. n. št. Nastala je iz [[Feničanska abeceda|feničanske abecede]] in sama postala matična abeceda [[Latinica|latinice]], [[Cirilica|cirilice]] in več drugih abeced. Najzgodnejša grška knjižna dela so homerski epi, različno datirani od 8. do 6. stoletja pr. n. št. Pomembna znanstvena in matematična dela vključujejo [[Evklid]]ove ''Elemente'', [[Ptolemaj]]ev ''[[Almagest]]'' in druga. [[Nova zaveza]] je bila izvirno napisana v grščini koine.<ref>Aland, K.; Aland, B. (1995). ''The Text of the New Testament''. Wm. B. Eerdmans Publishing. {{ISBN|978-0-8028-4098-1}}.</ref> 

Grščina ima več jezikovnih značilnosti, ki si jih deli z drugimi balkanskimi jeziki, kot so [[albanščina]], [[bolgarščina]] in vzhodni [[romanski jeziki]].  Privzela je veliko tujk, predvsem zahodnoevropskega in turškega izvora.<ref>{{harvnb|Winford|2003|p=71}}.</ref> Zaradi gibanj filhelenizma in diafotizma v 19. stoletju, ki sta poudarjala starodavno dediščino sodobnih Grkov, so bili ti tuji vplivi izključeni iz uradne rabe. S čiščenjem jezika (Καθαρεύουσα, katharevusa, dobesedno čiščemje jezika) je kot uradni jezik grške države nastala nekoliko umetna oblika grščine katarevuza. Leta 1976 je grški parlament izglasoval, da uradni jezik postane govorjena dimotika, zaradi česar je katarevuza zastarela.<ref>{{harvnb|Mackridge|1990|p=25}}.</ref> 

Sodobna grščina ima poleg standardne nove grščine ali dimotike veliko različnih narečij z različnimi stopnjami medsebojne razumljivosti, vključno s ciprskim, pontskim, kapadoškim, griko in cakonskim narečjem, edinim ohranjenim predstavnikom stare dorske grščine.<ref>{{harvnb|Tomić|2006|p=703}}.</ref> Jevanščina je jezik Romaniotov, ki je preživel v majhnih skupnostih v Grčiji, New Yorku in Izraelu. Poleg grščine so številni grški državljani v Grčiji in diaspori dvojezični in govorijo tudi angleško, albansko, aromunsko, romunsko, makedonsko, rusko in turško.<ref name=Adrados/><ref>{{harvnb|Fasold|1984|p=160}}.</ref> 

===Vera=== 
[[Slika:Christ_Pantocrator_mosaic_from_Hagia_Sophia_2744_x_2900_pixels_3.1_MB.jpg|thumb|200px|[[Kristus Pantokrator]],  [[mozaik]] v baziliki [[Hagija Sofija]], [[Istanbul]]]] 

Večina Grkov je kristjanov, pripadnikov [[Pravoslavne Cerkve|Grške pravoslavne cerkve]].<ref name="abs">{{navedi splet|url = http://www.pewforum.org/2014/04/04/religious-diversity-index-scores-by-country/ |title = Greece |date =  4 April 2014| publisher = PewForum| access-date = 4 April 2014}}</ref> V prvih stoletjih našega štetja je bila Nova zaveza prvotno napisana v grščini [[Lingua franca|koine]], ki je še vedno liturgični jezik Grške pravoslavne cerkve. Večina zgodnjih kristjanov in cerkvenih očetov je govorila grško.<ref name="Christianity-Hellenism"/> Obstajajo tudi majhne skupine etničnih Grkov, ki so  rimokatoliki, grkokatoliki, grkoevangeličani in [[Binkoštništvo|binkoštniki]]. Med njimi so tudi skupine romaniotskih n sefardskih [[Judje|Judov]] in [[Muslimani|muslimanov]]. Približno 2000 Grkov je članov kongregacij grškega politeističnega rekonstrukcionizma.<ref>{{navedi novice|last= Head|first=James|title=The ancient gods of Greece are not extinct|work=New Statesman|page=The Faith Column|date=20 March 2007|access-date=12 May 2016|url=http://www.newstatesman.com/blogs/the-faith-column/2007/03/ancient-greek-gods-greece}}</ref><ref>{{navedi novice|last=de Quetteville|first=Harry|title=Modern Athenians fight for the right to worship the ancient Greek gods|work=The Telegraph|date=8 May 2004|access-date=12 May 2016|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/greece/1461311/Modern-Athenians-fight-for-the-right-to-worship-the-ancient-Greek-gods.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/greece/1461311/Modern-Athenians-fight-for-the-right-to-worship-the-ancient-Greek-gods.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Freedom of Religion in Greece|work=International Religious Freedom Report|year=2006|publisher=United States Department of State|access-date=12 May 2016|url=https://2001-2009.state.gov/g/drl/rls/irf/2006/71383.htm}}</ref> 

Grško govoreči muslimani živijo večinoma zunaj Grčije. V [[Libanon]]u in [[Sirija|Siriji]] obstajajo krščanske in muslimanske grško govoreče skupnosti, medtem ko je v črnomorski regiji v [[Turčija|Turčiji]] velika skupnost Grkov, ki jim je bila zaradi verske pripadnosti prihranjena izmenjava prebivalstva.<ref>{{navedi splet|last=Tsokalidou|first=Roula|title=Greek-Speaking Enclaves of Lebanon and Syria|work=Actas/Proceedings II Simposio Internacional Bilingüismo|year=2002|publisher=Roula Tsokalidou (Primary School Education Department, University of Thessaly, Greece)|pages=1245–1255|url=http://webs.uvigo.es/ssl/actas2002/05/08.%20Roula%20Tsokalidou.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://webs.uvigo.es/ssl/actas2002/05/08.%20Roula%20Tsokalidou.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}</ref> 

===Umetnost=== 
[[Slika:Maria Callas 1958.jpg|thumb|200px|left|Slavna grška sopranistka [[Maria Callas]]]] 

Grška umetnost ima dolgo in pestro zgodovino. Grki so prispevali k vizualni, knjižni in uprizoritveni umetnosti.<ref name=Osborne>{{harvnb|Osborne|1998|pp=1–3}}.</ref> Na zahodu je klasična grška umetnost vplivala na oblikovanje rimske in kasneje sodobne zahodne umetnosti. Po [[Renesansa|renesansi]] v Evropi so humanistična estetika in visoki tehnični standardi grške umetnosti vse do konca 19. stoletja navdihovali generacije evropskih umetnikov.<ref name=Osborne/> Na Vzhodu so osvajanja [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] sprožila večstoletno izmenjavo med grško, srednjeazijsko in indijsko kulturo, kar je povzročilo indo-grško in grško-budistično umetnost, katere vpliv je segel vse do [[Japonska|Japonske]].<ref>{{harvnb|Puri|1987|pp=28–29}}.</ref> 

Bizantinska grška umetnost, ki je zrasla iz helenistične klasične umetnosti in krščanstvu prilagodila poganske motive, je bila spodbuda umetnosti mnogih narodov.<ref name="Mango-Art">{{harvnb|Mango|1986|pp=ix–xiv, 183}}.</ref> Njenim vplivom je mogoče slediti od [[Benetke|Benetk]] na zahodu do [[Kazahstan]]a na vzhodu.<ref name="Mango-Art"/><ref>{{navedi novice|title=The Byzantine empire, The lasting glory of its art|newspaper=The Economist|date=4 October 2007|access-date=10 May 2016|url=http://www.economist.com/books/displaystory.cfm?story_id=9900058}}</ref> Obratno so na  grško umetnost v različnih obdobjih njene zgodovine vplivale vzhodne civilizacije, zlasti [[Egipt]] in [[Perzija]], pa tudi druge.<ref>{{harvnb|Stansbury-O'Donnell|2015}}; {{harvnb|Tarbell|1907}}.</ref> 

[[Slika:Aankomst Melina Mercouri . Melina Mercouri, Bestanddeelnr 921-3506.jpg|thumb|200px|Slavna grška igralka, pevka, socialistka, aktivistka in političarka [[Melina Mercouri]]]] 

Med najvidnejše sodobne grške umetnike spadajo renesančni slikar [[El Greco|Dominikos Theotokopoulos]] (El Greco), Nikolaos Gyzis, Nikiphoros Lytras, Konstantinos Volanakis, Theodoros Vryzakis, Georgios Jakobides, Thalia Flora-Karavia, Yannis Tsarouchis, Nikos Engonopoulos, Périclès Pantazis, Theophilos, Kostas Andreou, Jannis Kounellis, kiparji Leonidas Drosis, Georgios Bonanos, Yannoulis Chalepas, Athanasios Apartis, Konstantinos Dimitriadis in Joannis Avramidis, dirigent Dimitri Mitropoulos, sopranistka [[Maria Callas]], skladatelji  [[Mikis Theodorakis]], Nikos Skalkottas, Nikolaos Mantzaros, Spyridon Samaras, Manolis Kalomiris, Iannis Xenakis, Manos Hatzidakis, Manos Loïzos, Yanni in Vangelis, mojstra rebetika Markos Vamvakaris in Vassilis Tsitsanis, pevci Giorgos Dalaras, Haris Alexiou, Sotiria Bellou, [[Nana Mouskouri]], [[Vicky Leandros]] in Demis Roussos, pesniki Andreas Kalvos, Athanasios Christopoulos, Kostis Palamas, pisci hvalnic svobodi Dionysios Solomos, Angelos Sikelianos, Kostas Karyotakis, Maria Polydouri, Yannis Ritsos, Kostas Varnalis, Nikos Kavvadias, Andreas Embirikos in Kiki Dimoula. Med najpomembnejše pesnike 20. stoletja spadajo  Constantine P. Cavafy in Nobelova nagrajenca Giorgos Seferis in Odysseas Elytis. Med slavne romanopisce spadajo Alexandros Papadiamantis, Emmanuel Rhoides, Ion Dragoumis, Nikos Kazantzakis, Penelope Delta, Stratis Myrivilis, Vassilis Vassilikos in Petros Markaris, med pomembne dramaturge pa kretska renesančna pesnika  Georgios Chortatzis in   Vincenzos Cornaroster Gregorios Xenopoulos in Iakovos Kambanellis. 

Med vidne filmske in dramske igralce spadajo Marika Kotopouli, [[Melina Merkuri|Melina Mercouri]], Ellie Lambeti, Katina Paxinou, Alexis Minotis, Dimitris Horn, Thanasis Veggos, Manos Katrakis in Irene Papas, med najpomembnejše režiserja pa Alekos Sakellarios, Karolos Koun, Vasilis Georgiadis, Kostas Gavras, Michael Cacoyannis, Giannis Dalianidis, Nikos Koundouros in Theo Angelopoulos. 

Med najpomembnejšimi sodobnimi arhitekti so Stamatios Kleanthis, Lysandros Kaftanzoglou, Anastasios Metaxas, Panagis Kalkos, Anastasios Orlandos, naturaliziran Grk Ernst Ziller, Dimitris Pikionis in urbanisti Stamatis Voulgaris in George Candilis.

===Znanost=== 
[[Slika:Aristarchus working.jpg|thumb|right|250px|[[Aristarh|Aristarh s Samosa]] je bil prvi znani učenjak, ki je že v 3. stoletju pr. n. št. predpostavil [[heliocentrični model]] [[Osončje|Osončja]]]] 

Grki klasičnega in helenističnega obdobja so pomembno prispevali k [[znanost]]i in [[Filozofija|filozofiji]] ter postavili temelje več znanosti, kot so [[astronomija]], [[geografija]], [[zgodovinopisje]], [[matematika]], [[medicina]], [[filozofija]] in [[politične vede]]. Znanstvena tradicija grških akademij se je v rimskih časih ohranila v več akademskih ustanovah v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], [[Antiohija|Antiohiji]], [[Aleksandrija|Aleksandriji]] in drugih središčih grške učenosti. Bizantinska znanost je bila v bistvu nadaljevanje klasične grške znanosti.<ref>{{navedi splet|title=Byzantine Medicine — Vienna Dioscurides|work=Antiqua Medicina|year=2007|publisher=University of Virginia|access-date=10 May 2016|url=http://exhibits.hsl.virginia.edu/antiqua/byzantine/|archive-date=10 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010080300/http://exhibits.hsl.virginia.edu/antiqua/byzantine|url-status=dead}}</ref> Grki imajo dolgo tradicijo vrednotenja in vlaganja v izobraževanje (''paideia'').<ref name=Harris/> ''Paideia'' je bila  v grškem in helenističnem svetu ena najvišjih družbenih vrednot. Prva evropska ustanova, opisana kot [[univerza]], je bila ustanovljena v 5. stoletju v Konstantinoplu in je delovala v različnih inkarnacijah do padca mesta v osmanske roke leta 1453.<ref name=Bump>{{navedi splet|last=Bump|first=Jerome|title=The Origin of Universities (University of Magnaura in Constantinople)|access-date=19 December 2008|work=The Origin of Universities|publisher=University of Texas at Austin|url-status=dead|archive-date=20 February 2009|url=http://www.cwrl.utexas.edu/~bump/OriginUniversities.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20090220164836/http://www.cwrl.utexas.edu/~bump/OriginUniversities.html}}</ref> Univerza v Konstantinoplu je bila prva posvetna visokošolska ustanova v krščanski Evropi, ker se v njej niso poučevali nobeni teološki predmeti.<ref>{{harvnb|Tatakes|Moutafakis|2003|p=189}}.</ref> Kot taka je bila tudi prva na svetu.<ref name=Bump/>

Leta 2007 je imela Grčija osmi najvišji odstotek vpisanih v visoko izobraževanje na svetu, pri čemer je bil delež študentk višji od deleža študentov. Enako aktivni so tudi Grki v diaspori.<ref name=EconWorld/> Na stotisoče grških študentov vsako leto obiskuje zahodne univerze. Med vodilnimi fakultetami zahodnih univerz je presenetljivo veliko grških.<ref>{{navedi novice|title=University reforms in Greece face student protests|newspaper=The Economist|date=6 July 2006|access-date=19 December 2008|url=http://www.economist.com/world/europe/displaystory.cfm?story_id=E1_STQTVNJ}}</ref> 

Pomembni sodobni grški znanstveniki so zdravnik Georgios Papanicolaou, pionir v citopatologiji in izumitelj [[Test PAP|testa PAP]], matematik Constantin Carathéodory s priznanimi prispevki k realni in kompleksni analizi ter variacijskemu računu, arheologi Manolis Andronikos, ki je izkopal grobnico [[Filip II. Makedonski|Filipa II.]], Valerios Stais, ki je prepoznal antikiterski mehanizem, Spyridon Marinatos, specialist za mikenska najdišča,  in Ioannis Svoronos, kemiki Leonidas Zervas (Bergmann-Zervasova sinteza in odkritje Z-skupine), K. C. Nicolaou (prva popolna sinteza taksola) in Panayotis Katsoyannis (prva kemična sinteza [[insulin]]a), računalniška znanstvenika Michael Dertouzos in Nicholas Negroponte, znana po svojem zgodnjem delu s svetovnim spletom, John Argyris, soustvarjalec FEM, Joseph Sifakis (Turingova nagrada 2007), Christos Papadimitriou (Knuthova nagrada 2002) in Mihalis Yannakakis (Knuthova nagrada 2005), fizik-matematik Demetrios Christodoulou, znan po delu o prostor-času Minkowskega, in fiziki Achilles Papapetrou, znan po rešitvah [[Splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]],  Dimitri Nanopoulos, znan po obsežnem delu o fiziki delcev in kozmologiji, in John Iliopoulos, (Diracova nagrada 2007 za delo na šarmu kvarkov), astronom Eugenios Antoniadis, biolog Fotis Kafatos, ki je prispeval k tehnologiji kloniranja cDNA, botanik Theodoros Orphanides,  ekonomist Xenophon Zolotas, ki je bil na različnih visokih položajih v mednarodnih organizacijah, kot je IMF, indolog Dimitrios Galanos, jezikoslovec Yiannis Psycharis, promotor demotske grščine, zgodovinarja Constantine Paparrigopoulos, utemeljitelj modernega grškega zgodovinopisja, in Helene Glykatzi Ahrweiler, izvedenka v bizantinističnih študijah, ter politologa Nicos Poulantzas, vodilni strukturalni marksist, in Cornelius Castoriadis, filozof zgodovine in ontolog, družbeni kritik, ekonomist in psihoanalitik. 

Med znane konstruktorje in oblikovalce avtomobilov spadajo  Nikolas Tombazis, Alec Issigonis in Andreas Zapatinas.

===Simboli=== 
[[Slika:Flag of Greece.svg|thumb|200px|Grška nacionalna zastava je simbol Grkov po celem svetu]] 
[[Slika:Flag of the Greek Orthodox Church.svg|thumb|200px|Zastava Grške pravoslavne cerkve temelji na grbu [[Paleologi|Paleologov]], zadnje vladarske dinastije [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]]] 

Najbolj razširjen simbol je grška zastava s petimi modrimi in štirimi belimi vodoravnimi črtami, ki predstavljajo devet zlogov grškega nacionalnega gesla "Eleftheria i Thanatos" (Svoboda ali smrt), mota grške vojne za neodvisnost.<ref>{{harvnb|Papadakis|1995|p=55}}.</ref> Modri kvadrat z belim križem predstavlja grško pravoslavje. Ciprski Grki pogosto uporabljajo grško zastavo, čeprav je Ciper uradno sprejel nevtralno zastavo, da bi ublažil etnične napetosti s ciprsko turško manjšino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.presidency.gr/en/shmaia.htm |title=The Flag |access-date=19 December 2008 |work=Law 851, Gov. Gazette 233, issue A, dated 21/22.12.1978 |publisher=Presidency of the Hellenic Republic |archive-url=https://web.archive.org/web/20081015001727/http://www.presidency.gr/en/shmaia.htm |archive-date=15 October 2008 |url-status=dead  }}</ref> 

Na prvi grški zastavi, ki je bila v rabi do leta 1978, je bel grški križ na modrem ozadju. Ta zastava se pogosto uporablja kot alternativa uradni zastavi in pogosto skupaj z njo. Državni grb Grčije je bel grški križ na modrem polju, obdan z vejama [[Navadni lovor|lovor]]a.  

===Politika=== 
Klasične [[Atene]] veljajo za rojstni kraj [[Demokracija|demokracije]]. Izraz demokracija se je pojavil v 5. stoletju pr. n. št. za označevanje političnih sistemov, ki so takrat obstajali v grških mestih-državah, predvsem v Atenah, in pomenil "vladavino ljudstva", v nasprotju z [[Aristokracija|aristokracijo]] (ἀριστοκρατία, aristokratía), kar pomeni "vladavina elite", in [[Oligarhija|oligarhijo]]. Sistemi se vsebinsko teoretično izključujejo, v praksi pa so razlike med njimi skozi zgodovino zameglene.<ref>Wilson, N.G. (2006). ''Encyclopedia of ancient Greece''. New York: Routledge. str. 511. {{ISBN|0-415-97334-1}}.</ref> Atenci so pod [[Klejsten]]ovim vodstvom  v letih 508–507 pr. n. št. ustanovili tisto, kar na splošno velja za prvo demokracijo<ref>R. Po-chia Hsia, Lynn Hunt, Thomas R. Martin, Barbara H. Rosenwein, Bonnie G. Smith. ''The Making of the West, Peoples and Cultures, A Concise History, Volume I: To 1740'' (Boston and New York: Bedford/St. Martin's, 2007), 44.</ref> in je postopoma dobilo obliko neposredne demokracije. Demokratična oblika vladavine je v helenističnem in rimskem obdobju propadla in se začela ponovno obujati v zgodnjem modernem obdobju v zahodni Evropi. 

Evropsko [[razsvetljenstvo]] ter demokratične, liberalne in nacionalistične ideje [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] so bile ključni dejavnik pri izbruhu grške vojne za neodvisnost in ustanovitvi moderne grške države.<ref name="Cl48">Clogg, ''A Concise History of Greece '', pp. 25–26</ref><ref name="Paroulakis32">Goldstein, ''Wars and Peace Treaties'', str. 20.</ref> 

Pomembni sodobni grški politiki so Ioannis Kapodistrias, ustanovitelj prve Helenske republike, reformist Charilaos Trikoupis, Eleftherios Venizelos, ki je zaznamoval obliko sodobne Grčije, socialdemokrata Georgios Papandreou in Alexandros Papanastasiou, Konstantinos Karamanlis, ustanovitelj Tretje Helenske republike, in socialist Andreas Papandreu. 

===Priimki in osebna imena=== 
Grški priimki so se začeli pojavljati v 9. in 10. stoletju, sprva med vladajočimi družinami, sčasoma pa so izpodrinili starodavno tradicijo uporabe očetovega imena kot ločitvenega izraza.<ref name=Wickham>{{harvnb|Wickham|2005|p=237}}.</ref><ref name="lexicon"/> Grški priimki so kljub temu najpogosteje  patronimi.<ref name=Wickham/> Takšni so na primer tisti, ki se končajo s pripono ''-opoulos'' ali ''-ides'', drugi pa izhajajo iz trgovskih poklicev, fizičnih značilnosti ali lokacije, kot je mesto, vas ali samostan.<ref name="lexicon"/> 

Grški moški priimki se običajno  končajo na ''-s'', kar običajno velja tudi za grška moška lastna imena v imenovalniku. Občasno, predvsem na Cipru, se nekateri priimki končajo na ''-ou'', kar kaže na rodilnik očetovskega imena.<ref>{{harvnb|Fong|2004|p=39}}.</ref> Številni priimki se končajo s priponami, ki so povezane z določeno regijo, kot so ''-akis'' ([[Kreta]]), ''-eas'' ali ''-akos'' (polotok Mani), ''-atos'' (otok [[Kefalonija]]), ''-ellis'' (otok [[Lezbos]]) in tako naprej.<ref name="lexicon"/> Nekateri priimki imajo tudi turški ali latinsko/italijanski izvor, zlasti pri Grkih iz [[Anatolija|Male Azije]] in [[Jonski otoki|Jonskih otokov]].<ref>{{harvnb|Koliopoulos|1987|p=xii}}.</ref> 

Ženski priimki se končajo na [[samoglasnik]] in so običajno rodilnik ustreznega moškega priimka. Ta raba v diaspori običajno ne drži. Tam se na splošno uporablja moška različica priimka. 

Na osebna imena sta vplivala zlasti krščanstvo in klasični helenizem. Starogrška imena niso bila nikoli pozabljena in so se od 18. stoletja naprej vse bolj pogosto podeljevala.<ref name="lexicon">{{navedi splet|title=The Transition of Modern Greek Names|work=Lexicon of Greek Personal Names|publisher=Oxford University|url=http://www.lgpn.ox.ac.uk/names/modern.html|access-date=10 May 2016|archive-date=2018-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180722065202/http://www.lgpn.ox.ac.uk/names/modern.html|url-status=dead}}</ref> Otroci so tako kot v antiki običajno poimenovani po starih starših, in sicer prvorojeni deček po starem očetu po očetovi strani in drugi deček po starem očetu po materini strani. Podobno je tudi z deklicami.<ref>{{navedi splet|title=Naming practices|work=Lexicon of Greek Personal Names|publisher=Oxford University|url=http://www.lgpn.ox.ac.uk/names/practices.html|access-date=16 October 2016|archive-date=2018-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180816211449/http://www.lgpn.ox.ac.uk/names/practices.html|url-status=dead}}</ref> Osebna imena se pogosto poznajo po pomanjševalnici, kot je ''-akis'' za moška imena in ''-itsa'' ali ''-oula'' za ženska imena.<ref name="lexicon"/> Grki na splošno ne uporabljajo srednjih imen in namesto tega kot srednje ime uporabljajo rodilnik očetovega imena. Ta raba se je prenesla tudi na Ruse in druge vzhodne Slovane (''otčestvo''). 

===Morje: raziskovanje in trgovanje=== 
[[Slika:Aristotle Onassis 1967cr.jpg|thumb|right|200px|[[Aristoteles Onassis]], najbolj znan grški ladijski magnat]] 

Tradicionalna grška domovina so bili grški polotok in [[Egejsko morje]], južna [[Italija]]  [[Magna Graecia]]), [[Črno morje]], jonske obale Male Azije ter otoka [[Ciper]] in [[Sicilija]]. V [[Platon]]ovem ''Fejdonu'' je [[Sokrat]] med opisovanjem  grških mest v Egejskem morju svojim prijateljem pripomnil: ''"mi (Grki) živimo okoli morja kot žabe okoli ribnika"''.<ref>Plato. ''Phaidon'', 109c.</ref><ref name=Harl>{{harvnb|Harl|1996|p=260}}</ref> Njegovo mnenje potrjuje zemljevid stare grške diaspore, ki ustreza grškemu svetu do ustanovitve grške države leta 1832. Morje in trgovanje sta bila za Grke naravni izhod, saj je grški polotok večinoma skalnat in ne ponuja dobrih možnosti za kmetijstvo.<ref name=Roberts1/> 

Med pomembnimi grškimi pomorščaki so bili  [[Piteas |Piteas iz Massalije]] (Marseile), ki je odplul v [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]], [[Evtimen]], ki je odplul v [[Afrika|Afriko]], [[Skilaks]] iz Karjande, ki je odplul v [[Indija|Indijo]], [[Nearh]], navarh Aleksandra Velikega, [[Megasten]], raziskovalec Indije, menih [[Kozma Indikoplevst]] (Kozma, ki je odplul v Indijo) in Ioannis Fokas raziskovalec Severozahodnega prehoda, bolj znan kot [[Juan de Fuca]]. 

Kasneje so bizantinski Grki razpredli morske poti po Sredozemlju in nadzirali trgovino, dokler ni embargo, ki ga je uvedel bizantinski cesar na trgovino s kalifatom, odprl vrata kasnejši italijanski trgovski premoči.<ref>{{harvnb|Brown|2001|pp=30–32}}; {{harvnb|Postan|Miller|Postan|1987|pp=132–166}}</ref> [[Panayotis Potagos]] je bil raziskovalec iz sodobnega časa, ki je prvi s severa dosegel Mbomu in reko Uele v sedanji [[Vzhodni Kongo|Demokratični republiki Kongo]]. 

Grška ladjarska tradicija se je obnovila med pozno osmansko vladavino, zlasti po sklenitvi [[Kučukkajnarški mir|Kučukkajnaršega miru]] med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]]. V tem času se je razvil znaten trgovski srednji razred, ki je igral pomembno vlogo v grški vojni za neodvisnost.<ref name=BritIdent/> Grško ladijsko prevozništvo je napredoval do te mere, da ima Grčija eno največjih trgovskih flot na svetu. Veliko več ladij v grški lasti pluje pod zastavami držav z več davčnimi ugodnostmi.<ref name=EconWorld/> Najpomembnejši ladijski magnat 20. stoletja je bil [[Aristoteles Sokrates Homer Onassis|Aristoteles Onassis]], drugi pa Yiannis Latsis, Stavros G. Livanos in Stavros Niarchos.<ref>{{navedi novice|last=Blyth |first=Myrna |title=Greek Tragedy: The life of Aristotle Onassis |work=National Review |date=12 August 2004 |access-date=19 December 2008 |url=http://article.nationalreview.com/?q=NDRjYzJhMWI5ZjE3ZmNmOWQ0YWEyNjBkYmI1MjhiODI= |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207011737/http://article.nationalreview.com/?q=NDRjYzJhMWI5ZjE3ZmNmOWQ0YWEyNjBkYmI1MjhiODI%3D |archive-date=7 December 2008}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Smith|first=Helena|title=Callas takes centre stage again as exhibition recalls Onassis's life|work=The Guardian|date=6 October 2006|access-date=13 May 2016|url=https://www.theguardian.com/world/2006/oct/06/arts.artsnews}}</ref> 

==Genetika== 
[[Slika:Plos.Balkans.2.png|thumb|250px|Analiza primesi avtosomnih enonukleotidnih polimorfizmov balkanske regije v globalnem kontekstu na ravni ločljivosti sedmih domnevnih populacij prednikov: afriške (rjava), južno/zahodnoevropske (svetlo modra), azijske (rumena), bližnjevzhodne (oranžna), južnoazijske (zelena), severno/vzhodnoevropske (temno modra) in kavkaško/anatolske komponente (bež)]]
[[File:European population substructure.png|thumb|250px|left|Analiza faktorske korespondence, ki primerja različne posameznike iz evropskih skupin prednikov]]

Lazaridis s sodelavci so v svoji arheogenetski študiji leta 2017 ugotovili, da so bili Minojci in mikenski Grki genetsko zelo podobni, vendar ne enaki. Sodobni Grki so bolj podobni Mikencem, vendar z nekaj primesmi iz zgodnjega neolitika. V njihovih rezultatih ni bilo mogoče  razbrati vpliva predlaganih migracij egipčanskih ali feničanskih kolonistov, kar je zavrnilo hipotezo, da so kulture Egejskega morja zasejali migranti starih civilizacij iz teh regij. Fiksacijski indeks  (F<sub>ST</sub>) med vzorčenimi populacijami iz bronaste dobe in današnjimi zahodnimi Evrazijci je pokazal, da so se mikenski Grki in Minojci razlikovali od populacij sodobne Grčije, Cipra, Albanije in Italije.<ref name="Gibbons2017" /><ref name="Lazaridis2017" /> V kasnejši študiji leta 2022 je Lazaridis s sodelavci ugotovil, da približno 58,4–65,8 % prednikov Mikencev izvira iz anatolskih neolitskih kmetov, medtem ko preostanek v glavnem izvira iz starodavnih populacij, povezanih s kavkaškimi lovci-nabiralci (~ 20,1–22,7 % ) in predlončarsko neolitsko kulturo v Levantu (~7–14 %). Mikenci so podedovali tudi približno 3,3–5,5 % prednikov iz vira, povezanega z vzhodnoevropskimi lovci-nabiralci, uvedenega preko  prebivalcev evrazijskih step, za katere se domneva, da so bili Proto-Indoevropejci, in ~0,9–2,3 % od lovcev-nabiralcev z Džerdapa na Balkanu. Mikenske elite so bile v smislu stepskega porekla genetsko enake mikenskim preprostim prebivalcem.<ref>{{harvnb|Lazaridis|Alpaslan-Roodenberg|Acar|Açıkkol|2022|pp=1–13|loc=Supplementary Materials: {{Plain link|url=https://www.science.org/doi/suppl/10.1126/science.abm4247/suppl_file/science.abm4247_sm.pdf pp. 233–241}}}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Lecture by Prof. David Reich - "The Genetic History of the Southern Arc: A Bridge between West Asia & Europe" |url=https://iias.huji.ac.il/event/david-reich-lecture |access-date=2022-06-21 |website=iias.huji.ac.il |language=en}}</ref>  

Genetska študija Clementeja s sodelavci iz leta 2021 je ugotovila, da so bile v zgodnji bronasti dobi populacije minojske, heladske in kikladske civilizacije v Egejskem morju genetsko homogene. V srednji bronasti dobi je bilo egejsko prebivalstvo bolj diferencirano; verjetno zaradi vplivov iz pontsko-kaspijske stepe. Domnevo potrjujejo podatki, da je bil ta vpliv na severu Grčije večji kot na jugu. Čas pritoka teh genov  je bil ocenjen na približno 2300 pr. n. št. in je skladen s prevladujočimi lingvističnimi teorijami, ki pojasnjujejo nastanek proto-grškega jezika. Današnji Grki si z njimi delijo približno 90 % svojih prednikov, kar kaže na kontinuiteto med obema časovnima obdobjema. V primeru mikenskih Grkov je to s stepami povezano poreklo razvodenelo. Prednike Mikencev bi bilo mogoče razložiti z dvosmernim mešanjem populacije iz severna Grčije in egejske ali minojske populacije.<ref>{{harvnb|Clemente|Unterländer|Dolgova|Amorim|2021}}</ref> 

Genetske študije z uporabo več avtosomnih markerjev, Y-DNA in mtDNA kažejo, da imajo Grki podobno ozadje kot ostali Evropejci, zlasti južni Evropejci (Italijani in prebivalci južnega Balkana, kot so Albanci, slovanski Makedonci in Romuni). Študija iz leta 2008 je pokazala, da so Grki genetsko najbližji Italijanom in Romunom,<ref>{{cite journal|last1=Lao|first1=Oscar|display-authors=etal|title=Correlation between genetic and geographic structure in Europe|journal=Current Biology|year=2008|volume=18|issue=16|pages=1241–1248|doi=10.1016/j.cub.2008.07.049|pmid=18691889|s2cid=16945780|doi-access=free}}</ref> druga študija iz leta 2008 pa je pokazala, da so blizu Italijanom, Albancem, Romunom in južnim balkanskim Slovanom. <ref name="Novembre et al 2008">{{cite journal|last1=Novembre|first1=John|display-authors=etal|title=Genes mirror geography within Europe|journal=Nature|year=2008|volume=456|issue=7218|pages=98–101|doi=10.1038/nature07331|pmid=18758442|pmc=2735096|bibcode=2008Natur.456...98N}}</ref>

==Videz==
{{multiple image 
| total_width       = 350 
| align             = right 
| direction         = horizontal 
| image1            = Detalhe do Sarcófago das Amazonas.jpg 
| alt1              =  
| caption1          =  
| image2            = Produzione greca o magnogreca, sarcofago dipinto delle amazzoni, 350-325 a.C. ca, da tarquinia 02.jpg 
| alt2              =  
| caption2          =  
| image3            = Produzione greca o magnogreca, sarcofago dipinto delle amazzoni, 350-325 a.C. ca, da tarquinia 05.jpg 
| alt3              =  
| caption3          =  
| footer            = Grška vojščaka, detajl s poslikanega sarkofaga (350–325 pr. n. št.), najdenega v Italiji  
| footer_align      = left 
}} 

Genetska študija starogrške populacije iz leta 2013 je pokazala, da je od 119 posameznikov 11 posameznikov imelo svetle, 45 svetlo rjave, 49 temno rjave, 3 rjavo rdeče/kostanjeve in 11 črne lase. Od teh posameznikov jih je 13 imelo  modre, 15 vmesne in 91 rjave oči.<ref>{{harvnb|Walsh|2013|pp=98–115}}.</ref> 

Študija iz leta 2012, ki je zajela 150 študentov Atenske univerze, je pokazala, da je imelo 10,7% študentov zelo svetle lase, 36% srednje rjave, 32% temno rjave in 21% črne lase. Večina sodobnih Grkov ima torej svetlo rjave do temno rjave lase. V isti skupini študentov je imelo 14,6% modre/zelene, 28% svetlo rjave in 57,4% temno rjave oči.<ref>{{harvnb|Lagouvardos|Tsamali|Papadopoulou|Polyzois|2012}}</ref>

==Časovnica== 
Zgodovina grškega ljudstva je tesno povezana z zgodovino Grčije, Cipra, južne Italije, Konstantinopla, Male Azije in Črnega morja. Med osmansko vladavino so bile številne grške enklave okoli Sredozemlja odrezane od jedra, zlasti v južni Italiji, na Kavkazu, v Siriji in Egiptu. Do začetka 20. stoletja je bila več kot polovica celotnega grško govorečega prebivalstva naseljena v Mali Aziji (danes Turčija). Kasneje v tem stoletju je ogromen val migracij v Združene države, Avstralijo, Kanado in drugam ustvaril sodobno grško diasporo.

{{Col-begin}} 
{{Col-break}} 
{| class="wikitable" style="font-size:90%;" 
|- 
! style="width:80px" |Čas  
! Dogodki 
|- 
| '''ok. 3. tisočletje pr. n. št.'''|| Na splošno se domneva, da so se  takrat  proto-grška plemena z južnega Balkana/Egejskega morja preselila na grško celino. 
|- 
| '''16. stoletje pr. n. št.'''|| Propad [[Minojska doba|minojske civilizacije]], verjetno zaradi izbruha There. Pojav Ahajcev in oblikovanje mikenske civilizacije, ki je ustvarila najzgodnejše besedilne dokaze o grškem jeziku. 
|- 
| '''13. stoletje pr. n. št.'''||Ustanovitev prvih antičnih kolonij v Mali Aziji. 
|- 
| '''11. stoletje pr. n. št.'''|| Mikenska civilizacija se konča z domnevno dorsko invazijo. Začenja se grški temni srednji vek. Dorci se preselijo v polotoško Grčijo. Ahajci bežijo na Egejske otoke, Malo Azijo in Ciper. 
|- 
| '''9. stoletje pr. n. št.'''|| Velika kolonizacija Male Azije in Cipra s strani grških plemen. 
|- 
| '''8. stoletje pr. n. št.'''|| Ustanovljene prve večje kolonije na Siciliji in v južni Italiji. Prvi panhelenski festival, olimpijske igre leta 776 pr. n. št. Pojav panhelenizma zaznamuje etnogenezo grškega naroda. 
|- 
| '''6. stoletje pr. n. št.'''|| Ustanovljene kolonije na Sredozemskem in Črnem morju. 
|- 
| '''5. stoletje pr. n. št.'''|| Poraz Perzijcev in nastanek Delske zveze mest ob Egejskem morju pod vodstvom Aten. Zveza se konča s porazom Aten od Šparte ob koncu Peloponeške vojne. 
|- 
| '''4. stoletje pr. n. št.'''|| Vzpon Teb in poraz Špartancev. Vzpon Makedonije. Pohodi Aleksandra Velikega, ustanavljanje novih mest in držav v Aziji in Egiptu.  
|- 
|'''2. stoletje pr. n. št.'''||Grčijo osvojijo Rimljani. Selitve  Grkov v Rim.  
|-
| '''4. stoletje n. št.'''||Bizantinsko cesarstvo. Migracije Grkov po celem cesarstvu, večinoma proti Konstantinoplu. 
|- 
| '''7. stoletje|| Slovansko osvajanje več delov Grčije, grške migracije v južno Italijo, bizantinski cesarji zajamejo glavne skupine Slovanov in jih prenesejo v Kapadokijo. Bospor je ponovno poseljen z makedonskimi in ciprskimi Grki.  
|- 
| '''8. stoletje''' || Razpustitev preživelih slovanskih naselij v Grčiji in popolna vrnitev grškega polotoka pod oblast Grkov. 
|- 
| '''9. stoletje''' || Selitve Grkov iz vseh delov imperija, predvsem iz južne Italije in Sicilije, v dele Grčije, ki so bili zaradi slovanskih vdorov izpraznjeni, predvsem zahodni Peloponez in Tesalija.  
|- 
| '''13. stoletje'''|| Po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] Bizantinsko cesarstvo razpade. Konstantinopel postane prestolnica [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]]. Po dolgih bojih ga osvobodi [[Nikejsko cesarstvo]], vendar deli prejšnjega cesarstva ostanejo izven novega. Migracije med Malo Azijo, Konstantinoplom in celinsko Grčijo. 
|- 
| '''15. stoletje–<br />19. stoletje''' || Konstantinopel osvoji [[Osmansko cesarstvo]]. Začne se selitev Grkov v Evropo. Osmanska naselja v Grčiji. [[Fanarioti|Fanariotski]] Grki zasedejo visoke državne položaje v vzhodnoevropskih miletih.  
|}
{{Col-break}} 
{| class="wikitable" style="font-size:90%;" 
|- 
! style="width:60px" |Čas 
! Dogodki 
|- 
| '''1830. leta'''|| Ustanovitev sodobne grške države. Začne se selitev v [[Novi svet]]. Velike selitve iz Konstantinopla in male Azije v Grčijo. 
|- 
| '''1913'''||Delitev osmanskega evropskega ozemlja. Neorganizirane migracije Grkov, Bolgarov in Turkov v njihove matične države. 
|- 
| '''1914–1923''' || Grški genocid, v katerem je domnevno umrlo več sto tisoč Grkov.<ref name="Rummel">{{navedi splet| url= http://www.hawaii.edu/powerkills/SOD.CHAP5.HTM |title= Statistics of Democide | work=Chapter 5, Statistics of Turkey's Democide Estimates, Calculations, And Sources |author=R. J. Rummel | access-date =4 October 2006 |author-link= }}</ref> 
|- 
| '''1919'''|| [[Neulijska mirovna pogodba]]. Grčija in Bolgarija z nekaj izjemami izmenjata prebivalstvo. 
|- 
| '''1922'''|| Velik požar v [[Smirna|Smirni]], v katerem umre več kot 40.000 Grkov. Konec obsežne prisotnosti Grkov v Mali Aziji. 
|- 
| '''1923'''|| [[Lozanski sporazum]]. Grki in Turki sporazumno izmenjajo prebivalstvo. Izjema so Grki v Konstantinoplu, Imbrosu, Tenedosu in muslimanska manjšina v zahodni Trakiji. 1,5 milijona Grkov iz Male Azije in Pontske Grčije je preseljeno v Grčijo in okoli 450.000 Turkov v Turčijo. 
|- 
| '''1940. leta'''|| Več sto tisoč Grkov umre zaradi lakote, ki jo je povzročila nemška okupacija. 
|- 
| '''1947'''|| [[Romunija|Socialistična republika Romunija]] začne deložacijo grške skupnosti. Izseljenih je okoli 75.000 Grkov. 
|- 
| '''1948'''|| Grška državljanska vojna. Več deset tisoč družin grških komunistov pobegne v države [[Varšavski pakt|Vzhodnega bloka]], več tisoč v Taškent.  
|- 
| '''1950. leta'''|| Masovna emigracija Grkov v Zahodno Nemčijo iz Združene države, Avstralijo, Kanado in drugam. 
|- 
| '''1955'''|| Istanbulski pogrom proi mestnim Grkom. Izgon Grkov, tako da jih zdaj tam živi manj kot 2.000. 
|- 
| '''1958'''|| Velika skupnost Grkov v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] pobegne pred režimom [[Gamal Abdel Naser|Gamala Abdela Naserja]]. 
|- 
|'''1960. leta''' || Kot suverena grška država pod grško, turško in britansko zaščito se ustanovi [[Ciper|Republika Ciper]]. Ekonomska emigracija se nadaljuje. 
|- 
| '''1974'''||Turška invazija na Ciper. Skoraj vsi Grki iz severnega dela otoka pobegnejo v grški del otoka ali Združeno kraljestvo. 
|- 
| '''1980s'''|| Številnim beguncem iz državljanske vojne je dovoljena vrnitev v Grčijo. Začne se povratna migracija Grkov iz Nemčije.  
|- 
| '''1990. leta'''|| Razpad Sovjetske zveze. Približno 340.000 etničnih Grkov iz Gruzije, Armenije, južne Rusije in Albanije se preseli v Grčijo.  
|- 
| '''zgodnja 2000. leta'''|| Nekateri statistični podatki kažejo na začetek trenda povratne migracije Grkov iz ZDA in Avstralije.  
|- 
| '''2010. leta'''|| Več kot 200.000 Grkov,<ref>{{navedi novice|last=Smith|first=Helena|title=Young, gifted and Greek: Generation G – the world's biggest brain drain|url=https://www.theguardian.com/world/2015/jan/19/young-talented-greek-generation-g-worlds-biggest-brain-drain|work=[[The Guardian]]|date=19 January 2015}}</ref> zlasti mladih in izobraženih,<ref>{{navedi novice|last=Lowen|first=Mark|title=Greece's young: Dreams on hold as fight for jobs looms|url=https://www.bbc.co.uk/news/business-22702003|access-date=25 July 2013|date=29 May 2013|work=BBC News|quote=}}</ref> zaradi velike nezaposlenosti emigrira v EU.<ref>{{navedi novice|last=Melander|first=Ingrid|title=Greeks seek to escape debt crisis abroad|url=https://www.reuters.com/article/us-greece-emigration-idUSTRE79R18O20111028|access-date=25 July 2013|date=28 October 2011|work=Reuters}}</ref> 
|} 
{{col-end}}

==Opombi==
{{notelist|20em}}

==Sklici== 
{{reflist|20em}} 

==Viri==
{{refbegin|2}}
*{{navedi knjigo|last=Adrados|first=Francisco Rodriguez|title=A History of the Greek Language: From its Origins to the Present|year=2005|location=Leiden|publisher=Brill Academic Publishers|isbn=978-90-04-12835-4|url=https://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C}}
*{{navedi knjigo|last=Angelov|first=Dimiter|title=Imperial Ideology and Political Thought in Byzantium (1204–1330)|year=2007|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-85703-1|url=https://books.google.com/books?id=Vce6EJAcHA4C}}
*{{cite journal|last=Angold|first=Michael|title=Byzantine 'Nationalism' and the Nicaean Empire|journal=Byzantine and Modern Greek Studies|volume=1|issue=1|year=1975|pages=49–70|doi=10.1179/030701375790158257|s2cid=161584160}}
*{{cite journal|last1=Argyropoulos |first1=Evangelos |last2=Sassouni |first2=Viken |last3=Xeniotou |first3=Anna |title=A comparative cephalometric investigation of the Greek craniofacial pattern through 4,000 years |journal=The Angle Orthodontist |date=1 September 1989 |volume=59 |issue=3 |pages=195–204 |pmid=2672905 |url=https://meridian.allenpress.com/angle-orthodontist/article/59/3/195/56599/A-comparative-cephalometric-investigation-of-the }}
*{{navedi knjigo|last1=Atkinson|first1=Quentin D.|last2=Gray|first2=Russel D.|editor-last1=Forster|editor-first1=Peter|editor-last2=Renfrew|editor-first2=Colin|chapter=Chapter 8: How Old is the Indo-European Language Family? Illumination or More Moths to the Flame?|title=Phylogenetic Methods and the Prehistory of Languages|pages=91–109|year=2006|location=Cambridge|publisher=McDonald Institute for Archaeological Research|isbn=978-1-902937-33-5}}
*{{navedi knjigo|last=Barutciski|first=Michael|chapter=3 Lausanne Revisited: Population Exchanges in International Law and Policy|editor1-last=Hirschon|editor1-first=Renée|title=Crossing the Aegean: The Consequences of the 1923 Greek-Turkish Population Exchange (Studies in Forced Migration)|year=2003|location=New York|publisher=Berghahn Books|isbn=978-1-57181-562-0|chapter-url=https://books.google.com/books?id=CtDQqKh90YwC}}
*{{navedi knjigo|last=Beaton|first=Roderick|title=The Medieval Greek Romance|edition=2.|year=1996|location=New York|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-12032-6|url=https://books.google.com/books?id=lT0n5UtGDoIC}}
*{{navedi knjigo|last=Bellinello|first=Pier Francesco|title=Minoranze Etniche e Linguistiche|language=it|year=1998|location=Cosenza|publisher=Editoriale Bios|isbn=978-88-7740-121-2|url=https://books.google.com/books?id=mHdJAAAAMAAJ}}
*{{cite journal|last=Bjørnlund|first=Matthias|s2cid=72975930|date=February 2008|title=The 1914 Cleansing of Aegean Greeks as a Case of Violent Turkification|journal=Journal of Genocide Research|volume=10|issue=1|pages=41–58|doi=10.1080/14623520701850286}}
*{{navedi knjigo|editor1-last=Boardman|editor-first1=John|editor2-last=Griffin|editor2-first=Jasper|editor3-last=Murray|editor3-first=Oswyn|title=The Oxford History of Greece and the Hellenistic World|year=1991|orig-year=1986|location=Oxford and New York|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-285247-2|url=https://archive.org/details/oxfordhistoryofg00boar|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last=Boardman|first=John|chapter=13. The Greek World|pages=199–289|editor-last=Boardman|editor-first=John|title=The Cambridge Ancient History: Plates to Volume III, the Middle East, the Greek World and the Balkans to the Sixth Century B.C.|year=1984|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-24289-9|url=https://books.google.com/books?id=EJ_GlGBXxH0C}}
*{{navedi knjigo|last=Borowiec|first=Andrew|title=Cyprus: A Troubled Island|year=2000|location=London and Westport, CT|publisher=Praeger|isbn=978-0-275-96533-4|url=https://books.google.com/books?id=hzEDg6-d80MC}}
*{{navedi knjigo|last=Brice|first=Lee L.|title=Greek Warfare: From the Battle of Marathon to the Conquests of Alexander the Great|year=2012|location=Santa Barbara, CA|publisher=ABC-CLIO, LLC|isbn=978-1-61069-069-0|url=https://books.google.com/books?id=TYVRgtuJ7PIC}}
*{{navedi knjigo|last=Broome|first=Benjamin J.|title=Exploring the Greek Mosaic: A Guide to Intercultural Communication in Greece|year=1996|location=Yarmouth, ME|publisher=Intercultural Press|isbn=978-1-931930-39-0|url=https://books.google.com/books?id=aCT_0Q-HHewC}} 
*{{navedi knjigo|last=Brown|first=Neville|title=Global Instability and Strategic Defence|year=2004|location=New York|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-30413-9}}
*{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/trojanstheirneig0000bryc|url-access=registration|title=The Trojans and Their Neighbours|last=Bryce|first=Trevor|date=2006|publisher=Routledge|isbn=978-0415349550|language=en}}
*{{navedi knjigo|last=Budin|first=Stephanie Lynn|title=The Ancient Greeks: An Introduction|year=2009|orig-year=2004|location=Oxford and New York|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-537984-6|url=https://archive.org/details/ancientgreeksint0000budi|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last=Burckhardt|first=Jacob|title=The Greeks and Greek Civilization|year=1999|orig-year=1872|location=New York|publisher=St. Martin's Press|isbn=978-0-312-24447-7|url=https://books.google.com/books?id=6viARAF6uowC}}
*{{navedi knjigo|last=Burger|first=Michael|title=The Shaping of Western Civilization: From Antiquity to the Enlightenment|year=2008|location=Ontario|publisher=Broadview Press|isbn=978-1-55111-432-3|url=https://books.google.com/books?id=MQUs2QnC2F4C}}
*{{navedi knjigo|last=Burstein|first=Stanley M.|chapter=The Greek Tradition from Alexander to the End of Antiquity|pages=27–50|editor1-last=Thomas|editor1-first=Carol G.|title=Paths from Ancient Greece|year=1988|location=Leiden|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-08846-7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=NAwVAAAAIAAJ}} 
*{{navedi knjigo|last=Brown|first=Thomas|chapter=The Transformation of the Roman Mediterranean, 400–900|pages=1–58|editor1-last=Holmes|editor1-first=George|title=The Oxford History of Medieval Europe|year=2001|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-280133-3|chapter-url=https://books.google.com/books?id=tipj609Efw8C}}
*{{navedi knjigo|last=Browning|first=Robert|title=Medieval and Modern Greek|year=1983|orig-year=1969|location=Cambridge, UK|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-23488-7|url=https://books.google.com/books?id=b55B1J7I99AC}}
*{{navedi knjigo|last=Burton|first=Watson|title=Records of the Grand Historian by Sima Qian, Han Dynasty II|year=1993|location=New York|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-08166-5|edition=Revised}}
*{{navedi knjigo|editor-last1=Cadogan|editor-first1=Gerald|title=The End of the Early Bronze Age in the Aegean|location=Leiden|publisher=E. J. Brill|year=1986|isbn=90-04-07309-4|url=https://books.google.com/books?id=jDrKSZ6zVPUC}}
*{{navedi knjigo|last=Calotychos|first=Vangelis|title=Modern Greece: A Cultural Poetics|year=2003|location=Oxford and New York|publisher=Berg|isbn=978-1-85973-716-3|url=https://books.google.com/books?id=N_4cAAAAYAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Cameron|first=Averil|title=The Byzantines|year=2009|location=Oxford|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-1-4051-9833-2|url=https://books.google.com/books?id=59c6PSa5JCAC}}
*{{navedi knjigo|last=Cartledge|first=Paul|author-link=|title=Ancient Greece: A Very Short Introduction|year=2011|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|url=https://books.google.com/books?id=ViqDNE-igH4C|isbn=978-0-19-960134-9}}
*{{navedi knjigo|last=Castleden|first=Rodney|title=The Mycenaeans|year=2005|location=London and New York|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-36336-5|url=https://books.google.com/books?id=Kfi0dAlfJaoC}}
*{{navedi knjigo|last=Casson|first=Lionel|title=The Ancient Mariners: Seafarers and Sea Fighters of the Mediterranean in Ancient Times|year=1991|location=Princeton, NJ|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-01477-7|url=https://books.google.com/books?id=4Ls6MczXvBEC}}
*{{navedi knjigo|last=Chadwick|first=John|author-link=|title=The Mycenaean World|location=Cambridge, UK|publisher=Cambridge University Press|year=1976|isbn=978-0-521-29037-1|url=https://archive.org/details/mycenaeanworld00chad|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last=Clark|first=Bruce|title=Twice A Stranger: How Mass Expulsion Forged Modern Greece and Turkey|year=2006|location=London|publisher=Granta Books|isbn=978-1-86207-752-2|url=https://books.google.com/books?id=DF1oAAAAMAAJ}}
*{{cite journal |last1=Clemente |first1=Florian |last2=Unterländer |first2=Martina |last3=Dolgova |first3=Olga |last4=Amorim |first4=Carlos Eduardo G. |display-authors=et al. |date=2021-05-13 |title=The genomic history of the Aegean palatial civilizations |journal=Cell |volume=184 |issue=10 |pages=2565–2586.e21 |doi=10.1016/j.cell.2021.03.039 |pmid=33930288 |pmc=8127963 |issn=0092-8674}}
*{{navedi knjigo|last=Clogg|first=Richard|title=A Concise History of Greece|year=2013|orig-year=1992|location=Cambridge and New York|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-107-65644-4|url=https://books.google.com/books?id=M492AgAAQBAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Clogg|first=Richard|title=The Greek Diaspora in the Twentieth Century|year=2000|location=Basingstoke, Hampshire|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-60047-4|url=https://books.google.com/books?id=s2VnQgAACAAJ}}
*{{navedi knjigo|editor-last=Cole|editor-first=Jeffrey|editor-link=|title=Ethnic Groups of Europe: An Encyclopedia|series=Ethnic Groups of the World Series|year=2011|location=Santa Barbara and Oxford|publisher=ABC-CLIO Incorporated|isbn=978-1-59884-302-6|url=https://books.google.com/books?id=Wlth0GRi0N0C}}
*{{navedi knjigo|last=Dietrich|first=Bernard Clive|title=The Origins of Greek Religion|year=1974|location=Berlin|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-003982-5|url=https://books.google.com/books?id=eQO7haySEe8C}}
*{{navedi knjigo|last=Drews|first=Robert|author-link=|title=The Coming of the Greeks: Indo-European Conquests in the Aegean and the Near East|year=1994|location=Princeton, NJ|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-02951-1|url=https://books.google.com/books?id=fcVIcaJxgdUC}}
*{{navedi knjigo|last=Dunstan|first=William|title=Ancient Rome|year=2011|location=Lanham and New York|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=978-0-7425-6834-1|url=https://books.google.com/books?id=xkOhwFzz1AkC}}
*{{navedi knjigo|last=Earl|first=Donald C.|title=The Age of Augustus|location=New York|publisher=Exeter Books (Paul Elek Productions Incorporated)|year=1968|url=https://books.google.com/books?id=gbl-AAAAIAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Fasold|first=Ralph W.|title=The Sociolinguistics of Society|year=1984|location=Oxford and New York|publisher=Blackwell Publishing|isbn=978-0-631-13462-6|url=https://books.google.com/books?id=psIn20r3NqYC}}
*{{navedi knjigo|last=Ferguson|first=Everett|title=Backgrounds of Early Christianity|year=2003|location=Grand Rapids, MI|publisher=William B. Eerdmans Publishing Company|isbn=978-0-8028-2221-5|url=https://books.google.com/books?id=3tuKkxU4-ncC}}
*{{navedi knjigo|last=Finkelberg|first=Margalit|chapter=Canonising and Decanonising Homer: Reception of the Homeric Poems in Antiquity and Modernity|pages=15–28|editor1-last=Niehoff|editor1-first=Maren R.|title=Homer and the Bible in the Eyes of Ancient Interpreters|year=2012|location=Leiden|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-22134-5|chapter-url=https://books.google.com/books?id=x41HxeoKtosC}}
*{{navedi knjigo|last=Foltz|first=Richard|author-link=|title=Religions of the Silk Road: Premodern Patterns of Globalization|year=2010|orig-year=1999|edition=2.|location=New York|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-230-62125-1|url=https://books.google.com/books?id=EylaCwAAQBAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=Fong|first1=Mary|chapter=3. Ethnic and Cultural Identity: Distinguishing Features|pages=35–50|editor1-last=Fong|editor1-first=Mary|editor2-last=Chuang|editor2-first=Rueyling|title=Communicating Ethnic and Cultural Identity|year=2004|location=Lanham, MD|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=978-0-7425-1739-4|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Ue4CCUhRYa4C}}
*{{navedi knjigo|last1=Fouracre|first1=Paul|last2=Gerberding|first2=Richard A.|title=Late Merovingian France: History and Hagiography, 640–720|location=Manchester|publisher=Manchester University Press|year=1996|isbn=978-0-7190-4791-6}}
*{{navedi knjigo|last=Georgiev|first=Vladimir Ivanov|title=Introduction to the History of the Indo-European Languages|year=1981|location=Sofia|publisher=Bulgarian Academy of Sciences|isbn=9789535172611|url=https://books.google.com/books?id=xmZiAAAAMAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Gilbar|first=Gad G.|title=Population Dilemmas in the Middle East: Essays in Political Demography and Economy|year=1997|location=London and Portland|publisher=Frank Cass|isbn=978-0-7146-4706-7|url=https://books.google.com/books?id=jQRFQkIKsrYC}}
*{{navedi knjigo|last=Grant|first=Michael|title=The Hellenistic Greeks: From Alexander to Cleopatra|year=1990|location=London|publisher=Weidenfeld & Nicolson|isbn=978-0-297-82057-4|url=https://books.google.com/books?id=MzXNNwAACAAJ}}
*{{cite journal|last1=Gray|first1=Russel D.|last2=Atkinson|first2=Quentin D.|title=Language-tree Divergence Times Support the Anatolian Theory of Indo-European Origin|journal=Nature|volume=426|year=2003|pages=435–439|doi=10.1038/nature02029|pmid=14647380|issue=6965|bibcode=2003Natur.426..435G|s2cid=42340|url=https://ora.ox.ac.uk/objects/uuid:d6aef57c-ce30-40fb-8786-f64c4a70afd1}}
*{{navedi knjigo|last=Green|first=Peter|title=Alexander the Great and the Hellenistic Age: A Short History|year=2008|location=London|publisher=Phoenix|isbn=978-0-7538-2413-9|url=https://books.google.com/books?id=1bUnHwAACAAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=Grierson|first1=Philip|last2=Bellinger|first2=Alfred Raymond|title=Catalogue of the Byzantine Coins in the Dumbarton Oaks Collection and in the Whittemore Collection (Volume Five: Michael VIII to Constantine XI 1258–1453)|location=Washington, DC|publisher=Dumbarton Oaks|year=1999|isbn=978-0-88402-261-9|url=https://books.google.com/books?id=NJmoF52BiBsC}}
*{{navedi knjigo|editor1-last=Guibernau|editor1-first=Montserrat|editor2-last=Hutchinson|editor2-first=John|editor2-link=|title=History and National Destiny: Ethnosymbolism and its Critics|year=2004|location=Oxford|publisher=Wiley-Blackwell|isbn=978-1-4051-2391-4|url=https://books.google.com/books?id=Sg02yIlq7f4C}}
*{{navedi knjigo|last=Haldon|first=John F.|title=Byzantium in the Seventh Century: The Transformation of a Culture|year=1997|location=Cambridge, UK|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-31917-1|url=https://books.google.com/books?id=pSHmT1G_5T0C}}
*{{navedi knjigo|last=Hall|first=Jonathan M.|title=A History of the Archaic Greek World, ca. 1200–479 BCE|year=2014|orig-year=2007|location=Malden, MA|publisher=Wiley-Blackwell|isbn=978-0-631-22667-3|url=https://books.google.com/books?id=WGNH-oxXiAUC}} 
*{{navedi knjigo|last=Hansen|first=William F.|title=Handbook of Classical Mythology|year=2004|location=Santa Barbara, CA|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-226-4|url=https://books.google.com/books?id=1Z-LIKN0Ap0C}}
*{{navedi knjigo|last=Harl|first=Kenneth W.|title=Coinage in the Roman Economy, 300 B.C. to A.D. 700, Part 700|year=1996|location=Baltimore and London|publisher=The Johns Hopkins University Press|isbn=978-0-8018-5291-6|url=https://books.google.com/books?id=5yPDL0EykeAC}}
*{{navedi knjigo|last=Harris|first=William Vernon|title=Ancient Literacy|year=1991|orig-year=1989|location=Cambridge, MA|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-03837-0|url=https://books.google.com/books?id=TChZ2JwTxp8C}}
*{{navedi knjigo|last=Harris|first=Michael H.|title=History of Libraries in the Western World|year=1999|orig-year=1995|edition=4th|location=Lanham, MD|publisher=The Scarecrow Press Incorporated|isbn=978-0-8108-7715-3|url=https://books.google.com/books?id=KQ3FmadbMvkC}}
*{{navedi knjigo|last=Harrison|first=Thomas|title=Greeks and Barbarians|year=2002|location=New York|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-93958-4|url=https://books.google.com/books?id=VrfHQgAACAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Hershlag|first=Zvi Yehuda|title=Introduction to the Modern Economic History of the Middle East|year=1980|location=Leiden|publisher=E.J. Brill|isbn=978-90-04-06061-6|url=https://books.google.com/books?id=awoVAAAAIAAJ}} 
*{{navedi knjigo|last1=Horden|first1=Peregrine|last2=Purcell|first2=Nicholas|title=The Corrupting Sea: A Study of Mediterranean History|year=2000|location=Oxford and Malden|publisher=Blackwell Publishing|isbn=978-0-631-21890-6|url=https://books.google.com/books?id=R8GhRYNrkzYC}}
*{{navedi knjigo|last=Howatson|first=M.C.|title=The Oxford Companion to Classical Literature|year=1989|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-866121-4|url=https://archive.org/details/oxfordcompaniont00howa|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last=Isaac|first=Benjamin H.|title=The Invention of Racism in Classical Antiquity|year=2004|location=Princeton, NJ|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-12598-5|url=https://books.google.com/books?id=jfylyRawl8EC}}
*{{navedi knjigo|last=Jeffries|first=Ian|title=Eastern Europe at the Turn of the Twenty-First Century: A Guide to the Economies in Transition|year=2002|location=London and New York|publisher=Routledge (Taylor & Francis)|isbn=978-0-415-23671-3|url=https://books.google.com/books?id=kqCnCOgGc5AC}}
*{{navedi knjigo|last=Kaldellis|first=Anthony|title=Hellenism in Byzantium: The Transformations of Greek Identity and the Reception of the Classical Tradition|year=2007|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-87688-9|url=https://books.google.com/books?id=iWs0Lh57NvwC}}
*{{navedi knjigo|last=Kaplanis|first=Tassos|chapter=Antique Names and Self-Identification: Hellenes, Graikoi, and Romaioi from Late Byzantium to the Greek Nation-State|pages=81–97|editor-last=Tziovas|editor-first=Dimitris|title=Re-imagining the Past: Antiquity and Modern Greek Culture|publisher=Oxford University Press|year=2014|location=Oxford|chapter-url=https://www.academia.edu/8985143}}
*{{navedi knjigo|last=Kardasis|first=Vassilis|title=Diaspora Merchants in the Black Sea: The Greeks in Southern Russia, 1775–1861|year=2001|location=Lanham and Oxford|publisher=Lexington Books|isbn=978-0-7391-0245-9|url=https://books.google.com/books?id=UFr-fdW9u_UC}}
*{{navedi knjigo|last1=Kazhdan|first1=Alexander Petrovich|last2=Constable|first2=Giles|title=People and Power in Byzantium: An Introduction to Modern Byzantine Studies|location=Washington, DC|publisher=Dumbarton Oaks|year=1982|isbn=978-0-88402-103-2|url=https://books.google.com/books?id=bs2uV8eBVIcC}}
*{{cite journal|last=Klein|first=Holgen A.|s2cid=12649697|title=Eastern Objects and Western Desires: Relics and Reliquaries between Byzantium and the West|journal=Dumbarton Oaks Papers|volume=58|year=2004|pages=283–314|jstor=3591389|doi=10.2307/3591389}}
*{{navedi knjigo|last1=Koliopoulos|first1=John S.|last2=Veremis|first2=Thanos M.|title=Greece: The Modern Sequel: From 1831 to the Present|year=2002|location=New York, NY|publisher=New York University Press|isbn=978-0-8147-4767-4|url=https://archive.org/details/greecemodernsequ0000koli|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last=Koliopoulos|first=Giannes|title=Brigands with a Cause: Brigandage and Irredentism in Modern Greece, 1821–1912|year=1987|location=Oxford|publisher=Clarendon|isbn=9780198228639|url=https://books.google.com/books?id=n0poAAAAMAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Konstan|first=David|chapter=To Hellenikon Ethnos: Ethnicity and the Construction of Ancient Greek Identity|editor1-last=Malkin|editor1-first=Irad|title=Ancient Perceptions of Greek Ethnicity|year=2001|pages=29–50|location=Washington, DC|publisher=Center for Hellenic Studies, Trustees for Harvard University|isbn=978-0-674-00662-1|chapter-url=https://books.google.com/books?id=fRppAAAAMAAJ}}
*{{cite journal|last1=Lagouvardos|first1=Panagiotis E.|last2=Tsamali|first2=Ioana|last3=Papadopoulou|first3=Christine|last4=Polyzois|first4=Gregory|title=Tooth, Skin, Hair and Eye Colour Interrelationships in Greek Young Adults|journal=Odontology|year=2012|doi=10.1007/s10266-012-0058-1|pmid=22349932|url=https://www.researchgate.net/publication/221847228|volume=101|issue=1|pages=75–83|s2cid=11606304}}
*{{navedi knjigo|last=Laliotou|first=Ioanna|chapter=Greek Diaspora|editor1-last=Ember|editor1-first=Melvin|editor2-last=Ember|editor2-first=Carol R.|editor3-last=Skoggard|editor3-first=Ian|title=Encyclopedia of Diasporas: Immigrant and Refugee Cultures Around the World. Volume II: Diaspora Communities|year=2004|location=New York, NY|publisher=Springer Science+Business Media|isbn=978-0-306-48321-9|chapter-url=https://books.google.com/books?id=7QEjPVyd9YMC}}
*{{navedi knjigo|last=Latacz|first=Joachim|title=Troy and Homer: Towards a Solution of an Old Mystery|year=2004|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-926308-0|url=https://books.google.com/books?id=ccQIyA9CW-wC}}
*{{cite journal |last1=Lazaridis |first1=Iosif |last2=Mittnik |first2=Alissa |last3=Patterson |first3=Nick |last4=Mallick |first4=Swapan |display-authors=et al. |title=Genetic origins of the Minoans and Mycenaeans |journal=Nature |volume=548 |issue=7666 |date=2017 |pages=214–218 |issn=0028-0836 |doi=10.1038/nature23310 |pmid=28783727 |pmc=5565772 |bibcode=2017Natur.548..214L}}
*{{cite journal |last1=Lazaridis |first1=Iosif |last2=Alpaslan-Roodenberg |first2=Songül |last3=Acar |first3=Ayşe |last4=Açıkkol |first4=Ayşen |display-authors=et al. |date=2022-08-26 |title=The genetic history of the Southern Arc: A bridge between West Asia and Europe |journal=Science |volume=377 |issue=6609 |pages=eabm4247 |doi=10.1126/science.abm4247 |pmid=36007055 |pmc=10064553 |s2cid=251843620 |issn=0036-8075 |doi-access=free}}
*{{cite journal|last=Levene|first=Mark|title=Creating a Modern 'Zone of Genocide': The Impact of Nation- and State-Formation on Eastern Anatolia, 1878–1923|journal=Holocaust and Genocide Studies|volume=12|issue=3|year=1998|pages=393–433|doi=10.1093/hgs/12.3.393}}
*{{navedi knjigo|last=Lucore|first=Sandra K.|chapter=Archimedes, the North Baths at Morgantina, and Early Developments in Vaulted Construction|pages=43–60|editor1-last=Kosso|editor1-first=Cynthia|editor2-last=Scott|editor2-first=Anne|title=The Nature and Function of Water, Baths, Bathing and Hygiene from Antiquity through the Renaissance|year=2009|location=Leiden and Boston|publisher=BRILL|chapter-url=https://books.google.com/books?id=UTkXFLfmLTkC|isbn=978-90-04-17357-6}}
*{{navedi knjigo|last=Mackridge|first=Peter|chapter=Katharevousa (c. 1800–1974): An Obituary for an Official Language|pages=25–52|editor1-last=Sarafis|editor1-first=Marion|editor2-last=Eve|editor2-first=Marion|title=Background to Contemporary Greece (Volume 1)|year=1990|location=London|publisher=The Merlin Press|isbn=978-0-85036-393-7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=ZCSzc6em25gC}}
*{{navedi knjigo|last=Magdalino|first=Paul|author-link=|title=Tradition and Transformation in Medieval Byzantium|year=1991|location=Aldershot|publisher=Variorum|isbn=978-0-86078-295-7|url=https://books.google.com/books?id=fEloAAAAMAAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=Makrides|first1=Vasilios|title=Hellenic Temples and Christian Churches: A Concise History of the Religious Cultures of Greece from Antiquity to the Present|year=2009|location=New York|publisher=New York University Press|isbn=978-0-8147-9568-2|url=https://books.google.com/books?id=kKOY5NsekfkC}}
*{{navedi knjigo|last1=Mallory|first1=James|last2=Adams|first2=Douglas|title=Encyclopedia of Indo-European Culture|year=1997|location=New York|publisher=Routledge|isbn=978-1-884964-98-5|url=https://books.google.com/books?id=tzU3RIV2BWIC}}
*{{navedi knjigo|last=Mango|first=Cyril A.|title=The Art of the Byzantine Empire, 312-1453: Sources and Documents|year=1986|location=Toronto|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-0-8020-6627-5|url=https://archive.org/details/artofbyzantine00mang|url-access=registration}}
*{{cite journal|last=Mango|first=Cyril|year=1965|title=Byzantinism and Romantic Hellenism|journal=Journal of the Warburg and Courtauld Institutes|volume=28|pages=29–43|doi=10.2307/750662|jstor=750662|s2cid=195042286}}
*{{navedi knjigo|last=Maratou-Alipranti|first=Laura|chapter=5 Greece: From Emigration to Immigration and the Problems of Inter-Ethnic Relations|pages=196–232|editor1-last=Roberts|editor1-first=Lance W.|editor2-last=Ferguson|editor2-first=Barry|editor3-last=Bös|editor3-first=Mathias|editor4-last=Von Below|editor4-first=Susanne|title=Multicultural Variations: Social Incorporation in Europe and North America|year=2013|location=Montreal & Kingston, London, Ithaca|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=978-0-7735-8905-6|chapter-url=https://books.google.com/books?id=qfQB7mTcArIC}}
*{{navedi knjigo|last=Mazower|first=Mark|title=The Balkans: A Short History|year=2000|location=New York|publisher=Modern Library|isbn=978-0-8129-6621-3|url=https://archive.org/details/balkansshorthist00mazo|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last1=McCabe|first1=Ina Baghdiantz|last2=Harlaftis|first2=Gelina|title=Diaspora Entrepreneurial Networks: Four Centuries of History|year=2005|location=Oxford and New York|publisher=Berg|isbn=978-1-85973-875-7|url=https://books.google.com/books?id=u9kTAQAAIAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Milburn|first=Robert|title=Early Christian Art and Architecture|year=1988|location=Berkeley and Los Angeles, CA|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-07412-5|url=https://books.google.com/books?id=OcRTwsDq_Z4C}}
*{{navedi knjigo|last=Morgan|first=Catherine|title=Athletes and Oracles: The Transformation of Olympia and Delphi in the Eighth Century BC|year=1990|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-37451-4|url=https://books.google.com/books?id=wJHSTMJZ_G8C}}
*{{navedi splet|last=Nagy|first=Gregory|title=The Heroic and the Anti-Heroic in Classical Greek Civilization|year=2014|location=Cambridge, MA|publisher=President and Fellows of Harvard College|url=http://www.extension.harvard.edu/open-learning-initiative/ancient-greek-civilization|access-date=20 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160520202801/https://www.extension.harvard.edu/open-learning-initiative/ancient-greek-civilization|archive-date=20 May 2016|url-status=dead}} 
*{{navedi knjigo|last=Norwich|first=John Julius|title=A Short History of Byzantium|location=Ringwood, Vic.|publisher=Penguin|year=1998|isbn=978-0-14-025960-5|url=https://books.google.com/books?id=T9euYeUnGSEC}}
*{{navedi knjigo|last=Osborne|first=Robin|title=Archaic and Classical Greek Art|year=1998|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-284202-2|url=https://books.google.com/books?id=EMimQgAACAAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=Özkırımlı|first1=Umut|last2=Sofos|first2=Spyros A.|title=Tormented by History: Nationalism in Greece and Turkey|year=2008|location=New York|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-70052-8|url=https://books.google.com/books?id=eR-7aHdTIhIC}}
*{{navedi knjigo|last=Page|first=Gill|title=Being Byzantine: Greek Identity Before the Ottomans, 1200–1420|publisher=Cambridge University Press|year=2008}}
*{{navedi knjigo|last=Panayotou|first=A.|editor-last1=Christidis|editor-first1=A.-F.|editor-last2=Arapopoulou|editor-first2=Maria|editor-last3=Chritē|editor-first3=Maria|chapter=4 Arcado-Cypriot|title=A History of Ancient Greek: From the Beginnings to Late Antiquity|year=2007|pages=786–791|location=Cambridge, UK|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521833073|chapter-url=https://books.google.com/books?id=WJbd0m6YaFkC}}
*{{navedi knjigo|last=Papadakis|first=Yiannis|chapter=4. Nationalist Imaginings of War in Cyprus|pages=54–67|editor1-last=Hinde|editor1-first=Robert A.|editor2-last=Watson|editor2-first=Helen|title=War, a Cruel Necessity?: The Bases of Institutionalized Violence|year=1995|location=London and New York|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-85043-824-3|chapter-url=https://books.google.com/books?id=FB_4ABNmI8sC}} 
*{{navedi knjigo|last1=Papadakis|first1=Yiannis|last2=Peristianis|first2=Nicos|last3=Welz|first3=Gisela|chapter=Introduction – Modernity, History, and Conflict in Divided Cyprus: An Overview|pages=1–29|editor1-last=Papadakis|editor2-first=Yiannis|editor2-last=Peristianis|editor1-first=Nicos|editor3-last=Welz|editor3-first=Gisela|title=Divided Cyprus: Modernity, History, and an Island in Conflict|year=2006|location=Bloomington and Indianapolis|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-21851-3|chapter-url=https://books.google.com/books?id=wzPG7b_m4swC}}
*{{cite journal|last1=Papagrigorakis|first1=M.J.|last2=Kousoulis|first2=A.A.|last3=Synodinos|first3=P.N.|s2cid=45284840|title=Craniofacial Morphology in Ancient and Modern Greeks through 4,000 Years|journal=Anthropologischer Anzeiger|year=2014|volume=71|issue=3|pages=237–257|doi=10.1127/0003-5548/2014/0277|pmid=25065118}}
*{{navedi knjigo|last=Patterson|first=Cynthia|title=The Family in Greek History|year=1998|location=Cambridge, MA|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-00568-6|url=https://books.google.com/books?id=QIdqCPwXlhUC}}
*{{navedi knjigo|editor1-last=Pletcher|editor1-first=Kenneth|title=Explorers of Antiquity: From Alexander the Great to Marco Polo|year=2013|location=New York, NY|publisher=Britannica Educational Publishing|isbn=978-1-62275-027-6|url=https://books.google.com/books?id=7WadAAAAQBAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Podzuweit|first=Christian|chapter=Die mykenische Welt und Troja|editor-last=Hänsel|editor-first=B.|title=Südosteuropa zwischen 1600 und 1000 v. Chr.|location=Berlin|year=1982|publisher=Prahistorische Archäologie in Sudosteuropa|language=de|pages=65–88}}
*{{navedi knjigo|last=Pollitt|first=Jerome Jordan|title=Art and Experience in Classical Greece|location=New York, NY|publisher=Cambridge University Press|year=1972|isbn=978-0-521-09662-1|url=https://archive.org/details/artexperienceinc00poll|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last1=Postan|first1=Michael Moïssey|last2=Miller|first2=Edward|last3=Postan|first3=Cynthia|title=The Cambridge Economic History of Europe (Volume 2)|year=1987|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-08709-4|url=https://books.google.com/books?id=nDwp8n62nTwC}}
*{{navedi knjigo|last=Puri|first=Baij Nath|title=Buddhism in Central Asia|year=1987|location=Delhi|publisher=Motilal Banarsidass Publishers|isbn=978-81-208-0372-5|url=https://books.google.com/books?id=sluKZfTrr3oC}}
*{{navedi knjigo|last=Rezun|first=Miron|title=Europe's Nightmare: The Struggle for Kosovo|year=2001|location=London and Westport, CT|publisher=Praeger|isbn=978-0-275-97072-7|url=https://books.google.com/books?id=0d5vy0e9scgC}}
*{{navedi knjigo|last=Roberts|first=J.M.|title=The New Penguin History of the World|year=2007|location=London and New York|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-14-103042-5|url=https://books.google.com/books?id=-YZsXxbOpZoC}}
*{{navedi knjigo|last=Robins|first=Robert Henry|title=The Byzantine Grammarians: Their Place in History|year=1993|location=Berlin and New York|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-013574-9|url=https://books.google.com/books?id=hTZHbNmFfpsC}}
*{{navedi knjigo|last=Runciman|first=Steven|title=The Last Byzantine Renaissance|location=London and New York|publisher=Cambridge University Press|year=1970|isbn=9780521077873|url=https://archive.org/details/lastbyzantineren0000runc|url-access=registration}}
*{{cite journal|last1=Schaller|first1=Dominik J.|last2=Zimmerer|first2=Jürgen|title=Late Ottoman Genocides: The Dissolution of the Ottoman Empire and Young Turkish Population and Extermination Policies – Introduction|journal=Journal of Genocide Research|volume=10|issue=1|year=2008|pages=7–14|doi=10.1080/14623520801950820|s2cid=71515470}}
*{{navedi knjigo|last1=Schofield|first1=Louise|title=The Mycenaeans|year=2006|location=Los Angeles, CA|publisher=J. Paul Getty Museum|isbn=978-0-89236-867-9|url=https://books.google.com/books?id=QXwzT1048Z4C}}
*{{navedi knjigo|last=Ševčenko|first=Ihor|chapter=11 Palaiologan Learning|pages=284–293|editor1-last=Mango|editor1-first=Cyril|title=The Oxford History of Byzantium|year=2002|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-814098-6|chapter-url=https://books.google.com/books?id=ZZ82psJ2pLEC}}
*{{cite journal|last=Shahid|first=Irfan|title=The Iranian Factor in Byzantium during the Reign of Heraclius|journal=Dumbarton Oaks Papers|volume=26|year=1972|pages=293–320|doi=10.2307/1291324|jstor=1291324}}
*{{cite journal |last1=Skourtanioti |first1=Eirini |last2=Ringbauer |first2=Harald |last3=Gnecchi Ruscone |first3=Guido Alberto |last4=Bianco |first4=Raffaela Angelina |display-authors=et al. |date=2023-01-16 |title=Ancient DNA reveals admixture history and endogamy in the prehistoric Aegean |journal=Nature Ecology and Evolution |volume=7 |issue=2 |pages=290–303 |doi=10.1038/s41559-022-01952-3 |pmid=36646948 |pmc=9911347 |issn=2397-334X}}
*{{navedi knjigo|last=Smith|first=Anthony D.|title=National Identity|year=1991|location=Reno|publisher=University of Nevada Press|isbn=978-0-87417-204-1|url=https://books.google.com/books?id=bEAJbHBlXR8C}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*{{navedi knjigo|last=Smith|first=Anthony D.|title=Chosen Peoples: Sacred Sources of National Identity|year=2003|location=Oxford and New York|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-210017-7|url=https://books.google.com/books?id=tf1hXDmXzWsC}}
*{{navedi knjigo|last=Smith|first=Anthony D.|author-link=|title=Myths and Memories of the Nation|year=1999|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-829534-1|url=https://books.google.com/books?id=HQC2QgAACAAJ}}
*{{cite encyclopedia|last=Sutton|first=Susan|title=Greeks|encyclopedia=Encyclopedia of World Cultures|year=1996|publisher=The Gale Group|url=http://www.encyclopedia.com/topic/Greeks.aspx#2}}
*{{navedi knjigo|last=Stansbury-O'Donnell|first=Mark D.|title=A History of Greek Art|year=2015|location=Malden and Oxford|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-4443-5014-2|url=https://books.google.com/books?id=DacXBgAAQBAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Steinberger|first=Peter J.|title=Readings in Classical Political Thought|year=2000|location=Indianapolis and Cambridge|publisher=Hackett Publishing Company|isbn=978-0-87220-512-3|url=https://books.google.com/books?id=HHGPv2xhSwYC}}
*{{cite journal|last=Stouraitis|first=Ioannis|title=Roman Identity in Byzantium: A Critical Approach|journal=Byzantinische Zeitschrift|year=2014|volume=107|issue=1|pages=175–220|doi=10.1515/bz-2014-0009|doi-access=free}}
*{{navedi knjigo|last=Tarbell|first=Frank Bigelow|title=A History of Greek Art|year=1907|orig-year=1896|location=London|publisher=MacMillan and Company|isbn=9781404789791|url=https://books.google.com/books?id=_4MKAQAAIAAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=Tatakes|first1=Vasileios N.|last2=Moutafakis|first2=Nicholas J.|title=Byzantine Philosophy|year=2003|location=Indianapolis, IN|publisher=Hackett|isbn=978-0-87220-563-5|url=https://books.google.com/books?id=lPzcOwnCgVIC}}
*{{navedi knjigo|last=Tatz|first=Colin|title=With Intent to Destroy: Reflections on Genocide|year=2003|location=London and New York|publisher=Verso|isbn=978-1-85984-550-9|url=https://books.google.com/books?id=khCffgX1NPIC}}
*{{navedi knjigo|last1=Tartaron|first1=Thomas F.|title=Maritime Networks in the Mycenaean World|year=2013|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-107-06713-4|url=https://books.google.com/books?id=sZbqAAAAQBAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Tomić|first=Olga Mišeska|title=Balkan Sprachbund Morpho-Syntactic Features|year=2006|location=Dordrecht|publisher=Springer|isbn=978-1-4020-4487-8|url=https://books.google.com/books?id=MFWOYUHULgsC}}
*{{navedi knjigo|last1=Tonkin|first1=Elizabeth|last2=Chapman|first2=Malcolm Kenneth|last3=McDonald|first3=Maryon|title=History and Ethnicity|year=1989|location=London|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-00056-7|url=https://books.google.com/books?id=eeAOAAAAQAAJ}}
*{{cite journal|last=Üngör|first=Uğur Ümit|author-link=|date=March 2008|title=On Young Turk Social Engineering in Eastern Turkey from 1913 to 1950|journal=Journal of Genocide Research|volume=10|issue=1|pages=15–39|doi=10.1080/14623520701850278|s2cid=71551858}}
*{{navedi knjigo|last=van der Horst|first=Pieter Willem|author-link=|title=Hellenism-Judaism-Christianity: Essays on Their Interaction|year=1998|location=Leuven|publisher=Peeters Publishers|isbn=978-90-429-0578-8|url=https://books.google.com/books?id=Tv0t4pqrbZsC}}
*{{navedi knjigo|last1=Voegelin|first1=Eric|last2=Moulakis|first2=Athanasios|title=History of Political Ideas: Hellenism, Rome, and Early Christianity|year=1997|location=Columbia and London|publisher=University of Missouri Press|isbn=978-0-8262-1126-2|url=https://books.google.com/books?id=zvA2eQKWwLIC}}
*{{navedi knjigo|last=Vryonis|first=Speros|title=The Mechanism of Catastrophe: The Turkish Pogrom of September 6–7, 1955, and the Destruction of the Greek Community of Istanbul|year=2005|location=New York|publisher=Greekworks.com|isbn=978-0-9747660-3-4|url=https://archive.org/details/mechanismofcatas0000vryo|url-access=registration}}
*{{cite journal|last=Walsh|first=Susan |display-authors=etal |title=The HIrisPlex System for Simultaneous Prediction of Hair and Eye Colour from DNA|journal=Forensic Science International: Genetics|volume=7|issue=1|pages=98–115|date=January 2013|url=http://www.fsigenetics.com/article/S1872-4973%2812%2900181-0/fulltext|doi=10.1016/j.fsigen.2012.07.005|pmid=22917817|doi-access=free}} 
*{{navedi knjigo|last=Wickham|first=Chris|title=Framing the Early Middle Ages: Europe and the Mediterranean 400-800|year=2005|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-926449-0|url=https://books.google.com/books?id=q04qPNZasbIC}}
*{{navedi knjigo|last=Withey|first=Lynne|title=Voyages of Discovery: Captain Cook and the Exploration of the Pacific|year=1989|orig-year=1987|location=Berkeley and Los Angeles, CA|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-06564-2|url=https://books.google.com/books?id=GiynU6HrSJUC}}
*{{navedi knjigo|last=Winford|first=Donald|title=An Introduction to Contact Linguistics|year=2003|location=Malden, MA|publisher=Blackwell Publishing|isbn=978-0-631-21251-5|url=https://books.google.com/books?id=Lc1DFju-FlYC}}
*{{navedi knjigo|last=Winstedt|first=Eric Otto|title=The Christian Topography of Cosmas Indicopleustes|year=1909|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://archive.org/details/christiantopogra00cosmuoft}}
*{{navedi knjigo|last=Wood|first=Michael|title=In the Footsteps of Alexander The Great: A Journey from Greece to Asia|year=2001|orig-year=1997|location=Berkeley, CA|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-23192-4|url=https://archive.org/details/isbn_9790520231923|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last=Yotopoulos-Marangopoulos|first=Alice|chapter=Non-governmental Organizations and Human Rights in Today's World|pages=21–38|editor1-last=Sicilianos|editor1-first=Linos-Alexandre|title=The Marangopoulos Foundation for Human Rights: Twenty Years of Activity|location=Athens and Komotini|publisher=Ant. N. Sakkoulas Publishers|year=2001|isbn=978-90-411-1672-7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0WGFKi7PJloC}}
*{{navedi knjigo|last=Zoch|first=Paul|title=Ancient Rome: An Introductory History|year=2000|location=Norman|publisher=University of Oklahoma Press|isbn=978-0-8061-3287-7|url=https://books.google.com/books?id=95bu0O3LLlsC}}
*{{navedi knjigo|last=Zuwiyya|first=David|title=A Companion to Alexander Literature in the Middle Ages|year=2011|location=Leiden and Boston|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-18345-2|url=https://books.google.com/books?id=me0L6-MneZgC}}
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ljudje po narodnostih]]
[[Kategorija:Grki|*]]

<!-- == Stari Grki ==
=== Navade in običaji ===
==== Smrt in običaji ====

Stari Grki so smrt doživljali zelo globoko, pogreb pa je bil zanje dolžnost, ki jo je družina morala opraviti po vseh predpisih. [[Sofokles]] se je z [[Antigona|Antigono]] dotaknil ravno teh čustev Grkov; [[Antigona]] ni smela pokopati svojega brata, torej ni smela opraviti svoje svete dolžnosti.

Na dan smrti so ženske sorodnice truplo pokojnika odnesle do hiše najbližjega sorodnika. Truplo so obredno okopale, mazilile, oblekle, okrasile in položile na mrtvaški oder. Sorodniki in prijatelji so prišli pokojnemu izkazat poslednje spoštovanje, ženske pa so se, oblečene v črno in razpuščenih las, tolkle po prsih, in pele obredne [[žalostinke]]. Hiša in žalujoči so veljali za nečiste, zato so pri vhodu v hišo nastavili nekaj vode, da so se obiskovalci ob odhodu lahko umili. Tretji dan so še pred zoro v pogrebnem sprevodu odšli iz mesta do pokopališča ali do posestva na podeželju.

==== Pokop in pogreb ====
* ἐκϕορά (ekforá) = pokop, pogreb
Truplo so bodisi pokopali bodisi zažgali na grmadi. V tem primeru so po tem, ko je grmada dogorela, zbrali ostanke v žaro in jo pokopali. Nagrobniki [[aristokracija|aristokratov]] v arhaični dobi so bili pravi umetniški izdelki (tako imenovani kurosi in kore), medtem ko so za časa [[demokracija|demokracije]] postali skromnejša znamenja. Tam so opravili žrtvovanje, izlili nekaj [[vino|vina]] in [[olje|olja]], nato pa odšli na pogrebno gostijo. Na deveti dan in obletnice smrti se je družina zopet zbrala pri nagrobniku in slovesno opravila potrebne obrede.

Ljudje so iz različnih vzrokov skrbno skrbeli za družinske grobove. Do neke mere so z bogastvom nagrobnika okolici hoteli pokazati moč družine. Poleg tega so večinoma verjeli, da duša po smrti ne postane zgolj nedejavna senca, če za grob s predpisanimi obredi lepo skrbijo. Skrb za grobove prednikov pa je imela tudi močan politični moment. V največjih nevarnostih za Grke je bila največja motivacija pri borbi ravno sklicevanje na to, da je treba ohraniti grobove prednikov in domača svetišča. Nekega ustaljenega pogleda na posmrtno življenje v [[Grčija|Grčiji]] ni bilo. Pri [[Homer]]ju beremo, da se je [[Ahil]] bal umreti, ker si je predstavljal, da po smrti kot senca ne bo mogle ničesar storiti niti čutiti. Na Zemlji pa lahko doseže junaška dejanja.

[[Poezija]] s simpozijev nam na nekaterih mestih ohranja pogled, da je bolje umreti mlad, kot pa se postarati, saj starec ne more več uživati. Tudi [[Herodot]] s svojimi Zgodbami nekajkrat nakaže, da je za človeka bolje, da se ne rodi, oziroma da ta svet čim prej zapusti. [[Šparta]]nci in tudi nekateri drug Grki so po drugi strani hoteli umreti častitljivo, da jih bodo žive ohranjali lepi spomini njihovih potomcev. Tudi filozofi so na svet gledali različno. [[Sokrat]] se ni bal smrti in je trdil, da duša po smrti živi dalje, njegovi učenci pa se s tem niso mogli sprijazniti. Zelo skrajno mnenje je imel na primer Diogen, ki je učencem naročil, naj ga po smrti kar odvržejo, saj telo po smrti ne čuti ničesar več. Tudi [[stoicizem|stoiki]] so trdili, da duša po smrti živi dalje, saj je iskra božanskega ognja. [[Pitagorejci]] so verjeli v reinkarnacijo, [[epikurejstvo|epikurejci]]  pa so trdili, da se s smrtjo vse konča, saj tako duša kot telo razpadeta na [[atom]]e. Zato je po njihovem mnenju treba izkoristiti vsak dan, ki ga še doživimo. -->