Gradiške Laze

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gradiške Laze
Gradiske Laze Slovenia.jpg
Gradiške Laze is located in Slovenija
Gradiške Laze
Gradiške Laze
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°3′5.62″N 14°51′43.6″E / 46.0515611°N 14.862111°E / 46.0515611; 14.862111Koordinati: 46°3′5.62″N 14°51′43.6″E / 46.0515611°N 14.862111°E / 46.0515611; 14.862111
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Šmartno pri Litiji
Površina
 • Skupno 0,74 km2
Nadmorska višina 262,9 m
Prebivalstvo (2018)[1]
 • Skupno 162
 • Gostota 220 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1275 Šmartno pri Litiji
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Gradiške Laze so naselje v Občini Šmartno pri Litiji.Gradiške Laze ležijo na nadmorski višini 262 m in imajo 146 prebivalcev. Obcestno naselje leži na ravnem dnu doline Jablaniškega potoka, na njegovem desnem bregu, pod Gradiščem pri Litiji. Na pobočjih vzpetin so gozdovi, vzdolž Jablaniškega potoka je rodoviten svet z njivami in travniki, ki so skrbno obdelani. Nekaj vaščanov še vidi prihodnost v kmetijstvu; večina se ukvarja z živinorejo oz. pridelavo mleka. Razvito je tudi sadjarstvo. Zaposleni vaščani delajo v bližnjem Šmartnem pri Litiji, Litiji in Ljubljani.[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na začetku 19. stoletja so tu izdelovali ladje za prevažanje tovora po reki Savi. Gradiške Laze so poznane po tem, da so bile stičišče (križišče) vseh poti iz okoliških krajev in hribov. Ljudje so hodili tu v trgovino ali mimo na „šiht“. V vasi sta bili dve gostilni pr Antonovc in pr Verbič, že pred II. Svetovno vojno je bila v vasi tudi trgovina, ki se je ohranila do nekaj let nazaj.

Gradiške Laze krasi tudi kapelica, ki stoji na križišču vseh poti in pri kateri se je včasih tudi zbralo in zapelo, zgodil pa se je tudi kakšen zmenek.[2]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Toplarji[uredi | uredi kodo]

Veličastne toplarje s petimi okni najdete pri Božičevih, Šuštarjevih, Dragarjevih, Miškarjevih Žagarjevih in pr‘ Pep,. Julija leta 1936 sta pogorela Dragarjev in Šuštarjev kozolec na en dan. Še isto leto so oba obnovili. Dragarjev kozolec je delal mojster „Pilpoh“ iz Velike Kostrevnice, Šuštarjev kozolec pa so izdelali mojstri in dolenjske. Večina lesa za kozolce je bila ročno tesana razen prečnih „rant“. Za obnovo kozolcev so veliko lesa darovali lastniki graščine Slatna, Windischgretz-i.[2]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018. 
  2. 2,0 2,1 2,2 Jablaniška pripoved: dediščina naših babic in dedkov. Trbovlje: Društvo za razvoj podeželja Laz. 2010. str. 127. COBISS 254164992. ISBN 978-961-269-385-5. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]