Grad Trosky

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Grad Trosky
Hrad Trosky, letecký snímek.jpg
Zračni posnetek

Koordinati50°30′58.50″N 15°13′50.99″E / 50.5162500°N 15.2308306°E / 50.5162500; 15.2308306Koordinati: 50°30′58.50″N 15°13′50.99″E / 50.5162500°N 15.2308306°E / 50.5162500; 15.2308306
Zgrajenokonec 14. stoletja
Grad Trosky is located in Češka
Grad Trosky
Geografska lega: Grad Trosky, Češka

Grad Trosky (češko Hrad Trosky) je grajska ruševina, ki stoji približno 10 km južno od kraja Semily na severu Češke. S svojo vpadljivo lego je eden najbolj znanih gradov v državi, stoji namreč na paru bazaltnih ognjeniških čepov, ki se dvigata nad ravnino, in okoli njiju. Na nižjem (47 m) stoji dvonadstropna zgradba z imenom Baba (starka), na višjem (57 m) pa zgradba z imenom Panna (devica). Grad je znamenitost območja, znanega kot Český ráj (Češki raj).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pogled z Babe na Panno

Grad je dal zgraditi Čeněk Vartenberški v drugi polovici 14. stoletja.[1] Zgrajena sta bila stolpa na obeh skalah, med njima pa različna stanovanjska poslopja in pomožne zgradbe. Okrog kompleksa so postavili tri utrjene zidove v koncentričnih krogih. Po Čeněkovi smrti je grad prešel v last kralja Venčeslava IV., od njega pa ga je prevzel Ota Bergovski. Njegov sin je bil vnet katolik, a je kljub temu oplenil bližnji samostan v Opatovicah in ukradel njegov slavni zaklad,[2] ki ga je po izročilu skril v gradu, domnevno v podzemni kleti, ki jo zapira velika skala.[3] To naj bi sčasoma prekril grušč, zato je za vedno zaprta.

Med husitskimi vojnami je bil Trosky postojanka prokatoliške strani in Husiti ga verjetno niso nikoli v celoti osvojili, je pa med obleganjem v začetku 15. stoletja pogorel. Leta 1438 se je v njem naselil ropar Kryštov Šov s svojim pajdašem Švejkarjem in začel terorizirati območje, dokler ju niso prebivalci ujeli. Po tistem je menjal več lastnikov in njegov pomen je upadel, med tridesetletno vojno v 17. stoletju pa ga je cesarska vojska požgala do tal. Iz leta 1681 je ohranjen zapis jezuita Bohuslava Balbína o obisku.

Večjega zanimanja je bil grad spet deležen v 19. stoletju in ruševino so delno prezidali v romantičnem slogu. Začela se je tudi gradnja stopnišča do stolpa Panna, ki pa ni bila zaključena.[1]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Tomaš Ehrenberger, The 88 Most Beautiful Castles, pg. 133, Kartografie Praha a.s., ISBN 80-7011-745-1
  2. Sabine Baring-Gould, Cliff Castles and Cave Dwellings of Europe, 1921, p. 139
  3. Petr David, Vladimír Soukup, Lubomír Čech, Wonders of Bohemia, Moravia and Silesia, str. 57, Euromedia Group (2004), ISBN 978-80-242-2455-8

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]