Governorat Dofar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Governorat Dofar

مُحَافَظَة ظُفَار
Governorat
Muḥāfaẓat Ẓufār
Salalah road side.jpg
Položaj Governorata Dofar v Omanu
Položaj Governorata Dofar v Omanu
Koordinati: 18°0′0″N 54°0′0″W / 18.00000°N 54.00000°W / 18.00000; -54.00000Koordinati: 18°0′0″N 54°0′0″W / 18.00000°N 54.00000°W / 18.00000; -54.00000
Upravno središčeSalala
Vilajet (okrožje)10
Upravljanje
 • GuvernerHH Marwan bin Turki Al Said
Površina
 • Skupno99.300 km2
Prebivalstvo
 (september 2021)[1]
 • Skupno408.419
 • Gostota4,1 preb./km2
ISO 3166-2
211
Spletna stranwww.dm.gov.om

Dofar (arabsko ظفار, Zufār) je po površini največji governorat (arabsko محافظة, muḥāfaẓa) v Omanskem sultanatu na Arabskem polotoku. Leži v južnem Omanu ob vzhodni jemenski meji. Je pretežno gorat, meri 99.300 km² in ima 250.000 prebivalcev (2010).[2] Največje mesto in hkrati upravno središče governorata je Salala. Regija je bila v preteklosti največji vir kadila na svetu.

Prebivalci[uredi | uredi kodo]

Dofar je geografsko sestavljen iz obalnega, gorskega, ravninskega in puščavskega dela. Njegovi prebivalci se identificirajo kot Jeballi, ki živijo v goratem delu ali iz njega izvirajo, Badavi, ki živijo v puščavi ali iz nje izvirajo ali kot Hadari, ki živijo v mestih in naseljih.

Medtem ko so se arabsko govoreči prebivalci Arabskega polotoka v Omanu naselili predvsem v mestih in večjih naseljih, je Dofar tradicionalna domovina mnogo plemen, ki govorijo različne južnoarabske semitske jezike. Najbolj razširjen je džebali (šehri), ki ga govorijo gorska plemena Al-Hakli (Qara), Al-Shahri, Al-Barami, Al-Mashaiki in Al-Bat'hari. Z njim je nekoliko povezan jemenski jezik mehri. Druge domorodne skupine govorijo manjše jezike, kakršen je na primer bathari, ki ga govorijo v obalnih mestih Šuvajmija in Šarbitat. Beduinsko pleme Harasi, ki živi v puščavi Jiddat al-Harasis in ima 1000-2000 članov, ki govorijo jezik harusi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Arheološki kompleks iz srednje kamene dobe v gorah Dofarja

Leta 2011 so na nahajališču Aybut Al Auwal v vadiju Aybut odkrili več kot sto najdišč z raztresenimi ostanki kamnitih orodij. Ostanki pripadajo poznemu nubijskemu kompleksu, ki je bil pred tem znan samo v severovzhodni Afriki. Z luminiscenčno metodo so ugotovili, da je kompleks star 106.000 let.[3][4]

Pred ustanovitvijo Omana je Dofar spadal v Sultanat Kathiri, v katerem so imela glavno besedo plemena Al-Hakli (Qara), po katerih se imenuje gorska veriga Qara. Domneva se, da so bili prvotni prebivalci Omana prav Al-Hakli.

Dofar je bil že v davnini glavni proizvajalec kadila, s katerim se je trgovalo vse do Kitajske.[5]

Med prvo svetovno vojno je pridelal dovolj hrane in žita, da je z njo oskrboval britansko vojsko, ki se je vojskovala v Mezopotamiji.

V letih 1965-1975 je bila v Omanu državljanska vojna med različnimi političnimi stranmi, v katero so se vmešavali tudi tujci. V vojni so zmagale sultanove sile, ki so jih podpirali Združeno kraljestvo, Iran, Pakistan in Indija.[6] Zadnji uporniki so se vdali decembra 1975.

Mormonski učenjaki so Dofar poistovetili z deželo Bountiful iz Mormonove knjige, iz katere je nomadska družina Lehi na ladji, ki jo je zgradil njihov sin Naphi, odplula v Novi svet.[7]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Med monsunom so gore okoli mesta Salala deževne in zavite v meglo

Dofar ima subtropsko podnebje. Dofar in severni del Jemna sta od sredine junija do sredine septembra izpostavljena jugovzhodnemu monsunu,[8] ki ga imenujejo khareef (iz arabskega: خريف‎, jesen). Med monsunom vse ozeleni, kar traja, dokler je še kaj vode. Vsaj del leta trajajoče vlažno podnebje se ostro razlikuje od bližnjega puščavskega podnebja. Planota Salala je imela v preteklosti dovršen namakalni sistem in bila vzorno obdelana.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Population – DATA PORTAL«. National Centre for Statistics & Information. Pridobljeno 15. oktobra 2021.
  2. Oman's population is 2,773,479: Census. Muscat Daily. Pridobljeno 19. oktobra 2012.
  3. The Nubian Complex of Dhofar, Oman: An African Middle Stone Age Industry in Southern Arabia.
  4. The Nubian Complex in southern Arabia, 106 thousand years ago.
  5. Ralph Kauz, urednik (2010). Aspects of the Maritime Silk Road: From the Persian Gulf to the East China Sea. Volume 10 of East Asian Economic and Socio-cultural Studies - East Asian Maritime History. Otto Harrassowitz Verlag. str. 130.ISBN 3-447-06103-0. Pridobljeno 26. decembra 2011.
  6. Ian Gardiner. In the service of the Sultan.
  7. Hilton, Lynn M; Hilton, Hope A (1996). Discovering Lehi: New evidence of Lehi and Nephi in Arabia. Springville, UT: Cedar Fort, Inc. ISBN 1555172768.
  8. World Weather Information Service - Salalah. Worldweather.wmo.int. Pridobljeno 19. oktobra 2012.