Gospostvo Wisch

Gospostvo Wisch Heerlijkheid Wisch
???–1795
Zastava
gospostvo Wisch leta 1741
Glavno mesto	Terborg
Zgodovina
• ustanovitev	???
• ukinitev	1795
Površina
72,79 km2
+
Predhodnice Grofija Zutphen
Danes del	Nizozemska

Gospostvo Wisch ali praporščina Wisch v sedanji provinci Gelderland je bila samostojn gospoščina v grofiji Zutphen. Sestavljali so jo mesto Terborg ter vasi Varsseveld in Silvolde z zaselki.

Zgodovina

Gospodje iz Wischa so bili prvotno ministeriali (ki jim je bilo zaupano pomembno mesto v upravi in vojski) škofa iz Münstra. Štefan I. Višški je bil prvi gospod Wischa in je verjetno prihajal iz Vestfalije, ime pa je verjetno dobil po vasi Wisch blizu Billerbecka, ki se nahaja med Münstrom in Stadtlohnom . Na mejo je bil morda poslan po ukazu Friderika I. Münsterskega . Naselil se je na območju zahodno od Oude IJssel na delu župnije Etten, kjer so zgradili grad v De Heuven .

Praporščina

Gospodje iz Wischa so bili v kasnejšem srednjem veku omenjani z naslovom praporni gospod. S tem so postali del višjega plemstva in imeli so prednost pred drugimi člani viteškega reda Zutphen na sestankih dežel v četrti Zutphen. Dvorec pred približno letom 1330 je bil le majhen prostor (ki je prvotno verjetno obsegal območje) v bližini gradu Wisch. Imeniovani so bili »praporni gospodje« in "praporščaki« ter splošno ime »visoko gospostvo " iz Wischa; uveljavili so se v 17. stoletju v zvezi s socialnim položajem gospodov, a graščina je morala biti samostojno gospostvo. Zadnji praporščak je bil Joost van Limburg Stirum, umrl leta 1621 . Kot grof Bronckhorst in gospod Wischa je vstopil v pravice dveh praporskih družin.

Dvojno dedovanje

Po smrti Dirka III. Wischskega leta 1369 sta bila njegov sin Henrik in njegov stric Dirk imenovana za gospodarja Wischkega. Dirk je bil sin Stevena II. van Wischskega, Henrikovega najstarejšega brata. Od takrat naprej je bilo gospostvo vedno v dvojni lasti. Dirkov delež je podedovala njegova hči Stevina po rodu Homoet. Henrik Homoetski je leta 1486 svoj del prodal Oswaldu I. van den Berghu, s čimer je polovica dvorca postala del dežele Van den Bergh. Pravno je bila zadeva zapletena, Wischska selitev na vzhodni breg je na koncu povzročila težave. Podatki iz 14. in 15. stoletja kažejo, da je gospod Van Bergh zahteval pokroviteljske pravice nad Maartenskerk v Ettenu. Po Berghovih besedah so bile pokroviteljske pravice povezane s "starim dvorom" v Ettenu. Leta 1495 sta se Oswald I. van den Bergh in Johan Wischski dogovorila, da bosta Bergh in Wisch izmenično uveljavljala pravico darovanja cerkve v Ettnu. Kljub temu dogovoru so se pravni postopki vrnili in celo vojna leta 1531 med Joachimom Wischskim in Oswaldom II. van den Berghom. Leta 1539 je Ermgard Wischska s poroko z Georgom Limburškim Stirumom prenesla vse posesti svoje hiše skupaj z bogato dediščino Bronckhorstskih iz Borcula na družino Limburg-Stirum .

Premoženje

Gradovi

Oba viška gospoda sta imela svoj grad v Terborgu. Najstarejša in prva hiša Wischskih se je nahajala na zahodnem bregu Oude IJssel, blizu Heuvena. Imenuje se tudi Stari Wisch. Ni znano, kdaj je ta rodovni sedež viških gospodov izginil. Morda ga je leta 1531 uničil gelderlandski general Maarten Rossumski med obleganjem Terborga, možno pa je tudi, da se je to zgodilo med bitko pri Terborgu (1584). Hišo Berghskih je leta 1529 delno uničil Joachim Wischski. Grofje Berški so kasneje imeli le rezervni stolp. Stolp in zemljišče zunanjega obora sta po sodnem procesu v začetku 17. stoletja prišla v roke lastnikov Wischa. Stolp je bil verjetno prizidan gradu Limburg Stirum kot "prizidek" ob koncu 17. stoletja in je danes vzhodni stolp sedanjega gradu Wisch.

Obseg

Gospostvo Wisch je obsegalo mesto Terborg ter župniji Varsseveld in Silvolde. Terborg je pripadal škofiji Utrecht, Varsseveld in Silvolde pa škofiji Münster. To je bilo zato, ker so upravne enote t.i. kerpeli prvotno pripadali grofiji Lohn. Tik pred smrtjo je Herman Loonski II Johanu I. Wischskemu podaril kerpele. Kerpeli so morda ostali zunaj dediščine Otona Ahausa, lastnika posesti Lohn, zato so kerpeli za vedno ostali pri Wischu.

Gospodje Wischski so imeli posesti tudi v sosednjih mestih Gendringen, Etten in Doetinchem ter se razširili še v grofiji Zutphen. Gospodje so se veliko zadrževali v Doesburgu v "Wischskem dvoru", pa tudi na gradu De Wildenborch blizu Lochema. Po dvojnem dedovanju sta obe hiši pripadli družini Wisch. Henrik IV Wischski je bil leta 1449 okrnjen z Wildenborchom. Z izjemo let 1626-1636, ko je bil skupaj z Lichtenvoordejem v lasti grofa Willema Frederika Limburškega-Stirumskega, je Wildenborch do leta 1701 pripadal graščini Wisch. Tega leta je bil grad skupaj z gospostvom Lichtenvoorde prodan Frideriku baronu Heydenskemu, gospodu Brucha.

Viri

• Gospostvo Wisch na: geldersarchief.nl