Pojdi na vsebino

Gospostvo Vianen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gospostvo Vianen
Grb gospostva Vianen
Grb
Lega Sveto rimsko cesarstvo
Statussvobodno gospostvo Sveto rimsko cesarstvo
Glavno mestoVianen
Priznani nacionalni jezikinizozemščina
Vladafevdalno gospostvo
• 
Gospodje Vianenski
Danes delNizozemska
AR Daalder, kovan v Vianenu pod vodstvom Henrika Brederodskega (1556-1558) .
Grb Lippejskih od 1687 do 1789

Do leta 1725 je bilo gospostvo Vianen, tudi dežela Vianen, območje, ki ni spadalo pod Nizozemsko republiko, ampak kot del nemškega cesarstva. Čeprav uradno do tedaj ni bila del republike, se je tako štela. Plačevala je tudi letni prispevek Republiki. Leta 1725 so območje kupili Stanovi Holandije in Zahodne Frizije, ki je tako postalo del območja Holandije.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dežela Vianen je bila tradicionalno svobodno gospostvo, ki je sprva pripadalo grofiji Teisterbant. Nahaja se na mejnem območju med grofijo Holandijo, vojvodstvom Gelders in Knezoškofijo Utrecht, gospodom Vianenskim je med ustanovitvijo teh domen uspelo ostati neodvisnih.

Prvi znani gospodar Vianena je bil Zweder Vianenski v trinajstem stoletju, sin Huberta Beusichemskega, gospodarja Culemborga. Gospostvo izvira iz Zwederjeve gradnje gradu Op de Bol leta 1213, po drugih virih pa že leta 1190.[1]

Poroka Henrika I. Vianenskega (umrl 1352) s Katarino uten Goye je družini pripeljala v posest vikontstvo Utrechta. Vendar pa so bile pravice, ki bi lahko izhajale iz tega naslova v mestu Utrecht, minimalne.

Dedovanje gospostva Vianen je šlo od sina do sina v družini Vianenskih do smrti Henrika Vianenskega leta 1417. Takrat je s poroko njegove hčerke Johane Vianenske z Walravenom I. Brederodskim gospostvo prišlo v last rodbine Brederodskih. Po smrti Reinalda II. leta 1473 je prišlo do oboroženega boja za regentstvo nad njegovim mladoletnim sinom Walravnom II. Spor se je končal leta 1480.

Člani družine Brederodskih so igrali pomembno vlogo v uporu proti španski oblasti, kjer so uporabili tudi svoj status vladarjev države, ki ni bila del Španske Nizozemske.

Zadnji gospod Vianenski iz rodbine Brederodskih je bil Wolfert, ki je umrl leta 1679. Nasledila ga je njegova sestra Hedvika Neža (Agnes). Po njeni smrti leta 1684 jo je nasledila hči njene polsestre: Amalija, vikontka Dohna (umrla leta 1700). Amalija je bila poročena z grofom Simonom Henrikom Lippejskim, zaradi česar je dežela Vianen postala personalna unija z grofijo Lippe.

Vnuk tega para, princ Simon Henrik Adolf, je iskal kupca za gospostvo. Ker Stanovi Holandije niso želeli tvegati, da bi kupec postal tuji monarh, so gospostvo leta 1725 kupili. Knezi Lippejski so še do leta 1918 uporabljali grb Vianena in Ameide ter naslov vikont Utrechta.

Ob ustanovitvi Batavske republike leta 1795 so v Vianenu potekali protesti proti priključitvi dežele, ki pa niso imeli učinka.

Območje[uredi | uredi kodo]

Deželo Vianen so sestavljale naslednji kraji:

  • mesto Vianen (s polderji Bloemendaal, Bolgbedrijven in Autena)
  • Piling in Boeicop
  • Lexmond in Achthoven
  • Lakerveld
  • Meerkerk in Blommendaal

Z gospostvom Vianen so bili povezani:

Grb[uredi | uredi kodo]

Grb gospostva je bil sestavljen iz dveh polj, enega za Vianen in enega za Ameide. Kasnejši občinski grb Ameide ni enak temu.

Gospodje Vianenski[uredi | uredi kodo]

obdobje ime rojen umrl rodbina
1318-1346 Zweder 1346
1346-1352 Henrik I. 3-10-1352 sin
1352-1391 Gijsbert ±1320 21-8-1391 sin
1391-1417 Henrik II. ±1357 17-4-1417 sin
1417-1417 Walraven I. 1370 1-12-1417 zet
1417-1473 Reinald II. 1415 16-10-1473 sin
1473-1531 Walraven II. 8-1-1462 1531 sin
1531-1556 Reinald III. 4-9-1492 25-9-1556 sin
1556-1568 Henrik III. 20-12-1531 15-2-1568 sin
1568-1584 Reinald IV. 1584 bratranec, vnuk Walravena II.
1584-1614 Walraven III. -12-1614 sin
1614-1620 Walraven IV. 1597 19-1-1620 bratranec, vnuk Reinalda IV.
1620-1655 Johan Wolfert 12-6-1599 3-9-1655 brat
1655-1679 Wolfert 18-11-1649 17-6-1679 sin
1679-1684 Hedvika Agnes 18-8-1643 27-11-1684 sestra
1684-1700 Amalija Dohnaška 2-2-1645 11-3-1700 nečakinja, hči starejše polsestre
1700-1718 Friderik Adolf 20-9-1667 18-7-1718 sin
1718-1725 Simon Henrik 25-1-1694 12-10-1734 sin

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Project Gutenberg's Ons Heerlijk Vaderland (deel 2 van 4), by Dr. H. Blink. Gearchiveerd op 5 maart 2016.