Ogled vira Fustanella

[[File:Souliotis in Corfu.jpg|thumb|200px|’’Bojevnik Souliote’’, ki nosi fustanello, avtor Louis Dupré.]]
'''Fustanella''' je tradicionalno nagubano oblačilo, podobno [[Krilo (oblačilo)|krilu]], ki ga imenujejo tudi [[kilt]], ki ga nosijo moški iz mnogih narodov na [[Balkan]]u (Jugovzhodna Evropa). V sodobnem času je fustanella del balkanskih ljudskih oblek. V Grčiji kratko različico fustanelle nosijo ceremonialne vojaške enote, kot so [[Evzoni|Evzones]] od leta 1868. V Albaniji ga je nosila kraljeva garda v medvojni dobi. Tako Grčija kot Albanija trdita, da je fustanella narodna noša.<ref>{{harvnb|Koço|2004|p=161}}</ref> Poleg tega [[Vlahi]] trdijo, da je fustanella njihov etnični kostum.<ref>{{harvnb|Kukudēs|2003|p=16}}</ref>

== Izvor ==
[[File:Young man exomis Musei Capitolini MC892.jpg|thumb|100px|Mladenič s [[hiton]]om. Rimska kopija grškega izvirnika iz 4. stoletja pr. n. št.]]
[[File:Nympholept.jpg|thumb|200px|left|Relief iz okoli 5. stoletja pred našim štetjem, ki prikazuje Arhedema Nimfolepta, graditelja svetišča v jami Vari v Atiki v Grčiji, oblečenega v oblačilo, podobno fustaneli.]]
Nekateri znanstveniki navajajo, da je fustanella nastala iz vrste starodavnih grških oblačil, kot sta [[hiton]] (ali tunika) in ''chitonium'' (ali kratka vojaška tunika).<ref>{{harvnb|Smithsonian Institution|Mouseio Benakē|1959|p=8}}: "Iz starodavnega ''hitona'' in običajnega {{transl|grc|chitonium}} (kratka vojaška tunika), zapeta z pas okrog pasu, ki se spušča v ozke pravilne gube, je izpeljana "fustanella", ki po razširitvi daje ime celotnemu kostumu."</ref><ref>{{harvnb|Fox|1977|p=56}}: "Mladi pastir nosi fustanello, potomko vojaške tunike antične Grčije, ki jo zdaj le redko nosijo, razen nekaterih polkov."</ref> Čeprav je nagubano krilo povezano s starodavnim kipom (3. stoletje pred našim štetjem), ki je na območju okoli [[Atenska akropola|Akropole]] v [[Atene|Atenah]], ni preživelo nobeno staro grško oblačilo, ki bi potrdilo, da je izvor fustanelle v nagubanih oblačilih ali hitonih, ki so jih nosili moški v starih Atenah. Vendar je Charles Heald Weller iz Ameriške šole za klasične študije v Atenah odkril reliefni kip iz 5. stoletja pred našim štetjem v jami Vari v Atiki, ki prikazuje kamnoseka Arhedema Nimfolepta, ki nosi oblačilo, podobno fustaneli; kratka tunika, ki jo nosi, je v pasu zavezana v gube kot fustanella, kar je bila običajna praksa pri kmetijskem ali drugem ročnem delu.<ref>{{navedi knjigo |last=Kyrou |first=Adonis K. |url=http://epub.lib.uoa.gr/index.php/aura/article/view/2237/pdf_14 |title=KYDALIMOS: Studies in Honor of Prof. Georgios St. Korres, Vol. 3 |date=2020 |publisher=National and Kapodistrian University of Athens |isbn=978-960-466-231-9 |page=157 |language=el |chapter=The Cave of Nympholeptos: From the dances of the Nymphs to neoplatonic contemplation |quote=Πρόκειται για τη, λίγο μεγαλύτερη του φυσικού, ανάγλυφη απεικόνιση του Αρχεδήμου, λαξευμένη από τον ίδιο επάνω στην επιφάνεια του ενδιάμεσου βραχώδους σχηματισμού, που όπως είδαμε χωρίζει το σπήλαιο σε δύο μεγάλους θαλάμους. Φορώντας βραχύ χιτώνα, δεμένο σε πτυχές στη μέση σαν φουστανέλα (εύζωνος, από το επίρρημα ευ και το ρήμα ζώνυμι), όπως συνήθιζαν οι αρχαίοι σε ώρες γεωργικής ή άλλης χειρωνακτικής απασχολήσεως, ...}}</ref>

Po mnenju drugih znanstvenikov korenine fustanelle segajo v rimske čase, ko je albansko-ilirski kilt postal prvotni vzorec rimske vojaške obleke. V [[Drač]]u v [[Albanija|Albaniji]] so našli figurico iz terakote z oblačilom, podobnim fustanelli, iz 4. stoletja.<ref name="Gjergji2004">{{navedi knjigo|author=Andromaqi Gjergji|title=Albanian Costumes Through the Centuries: Origin, Types, Evolution|url=https://books.google.com/books?id=vc3fAAAAMAAJ|year=2004|publisher=Academy of Sciences of Albania, Inst. of Folc Culture|page=209|isbn=978-99943-614-4-1}}</ref> Sir Arthur Evans je fustanello kmečkih žensk (nošeno čez in nad slovanskim predpasnikom), ki živijo v bližini sodobnih bosansko-črnogorskih meja, obravnaval kot ohranjen ilirski element med lokalnim slovansko govorečim prebivalstvom, podobno kot fustanella, ki so jo nosili Albanci. Baron Franz Nopcsa je teoretiziral, da se je keltski kilt pojavil po tem, ko so albanski kilt Keltom v Veliki Britaniji predstavile rimske legije, folkloristka Ioanna Papantoniou pa meni, da je keltski kilt, kot ga gledajo rimske legije, služil kot prvotni prototip.

Drugi učenjaki menijo, da fustanella izvira iz Rimljanov, prek krajše različice [[toga|toge]] ali nagubanega hitona; kot je prikazano na kipih rimskih cesarjev, ki so nosili nagubana krila do kolen. S širitvijo Rimljanov v hladnejše podnebje v srednji in severozahodni Evropi bi bilo dodanih več gub, da bi zagotovili večjo toploto.<ref>{{navedi knjigo |last=Keramopoulos |first=Antonios |url=https://books.google.com/books?id=_d87AQAAIAAJ |title=Λαογραφία |date=1953 |publisher=Ελληνική Λαογραφική Εταιρεία |volume=15 |pages=239–240, 243 |language=el |chapter=Η φουστανέλλα |author-link=}}</ref><ref>{{harvnb|Notopoulos|1964|p=114}}.</ref>

V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] so nosili nagubano krilo, znano kot ''podea'' (grško ''ποδέα''). Nosilec ''podee'' je bil bodisi povezan s tipičnim junakom ali akritiškim bojevnikom in ga najdemo v najdbah iz 12. stoletja, ki jih pripisujejo cesarju [[Manuel I. Komnen|Manuelu I. Komnenu]] (vladal 1143–1180).<ref>{{harvnb|Notopoulos|1964|pp=110, 122}}.</ref><ref name="Kazhdan47">{{harvnb|Kazhdan|1991|loc="Akritic Imagery", p. 47}}: "Medtem ko je na 35 ploščah bojevnik oblečen v "podea" ali nagubano krilo (včasih imenovano fustanella), ki se pripisuje Manuelu I., "novim Akrites", v Ptochoprodromic pesmi, in 26 ga ima, da ubije zmaja , noben ikonografski element ne zadostuje za identifikacijo junaka posebej kot Digenesa, ker tako krilo kot dejanje označujeta druge »akritai«, imenovane v Akritičnih pesmih.«</ref>

Charles du Fresne v svojem ''Leksikonu srednjeveške latinščine'' predlaga, da ''fustanum'' (kos tkanine) izvira iz rimske pale. Bombažna ''fustana'' je bila med lastnino [[papež Urban V.|papeža Urbana V.]] (1310–1370).<ref>[https://archive.org/stream/bulletinarchol1887fran/bulletinarchol1887fran_djvu.txt Bulletin Archéologique du Comité des Travaux Historiques et Scientifiques, p. 284]: L'Inventaire d'Urbain V (1310–1370), en 1369, enregistre "unum matalacium de fustana alba, cotonno munitum".</ref>

== Uporaba ==
=== Albanija ===
[[File:Albanian fustanella - 1850 - 1900.jpg|thumb|250px|Skupina Albancev višjega razreda v tipični obleki, ca. 1850–1900.]]
Na albanskih ozemljih so fustanello uporabljali stoletja pred [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblastjo. Fustanella je upodobljena na fragmentu proto[[majolika|majolične]] keramike iz 13. stoletja iz Drača.{{sfn|Hoti|1989|p=224}} Dokument iz 14. stoletja (1335), ki navaja vrsto predmetov, vključno ''fustanum'' ([[bombaž]]no krpo), ki so jih zaplenili mornarju v pristanišču reke [[Drim]] v regiji [[Skadrsko jezero|Skadrskega jezera]] v Albaniji.<ref>{{harvnb|Gjergji|2004|p=16}}</ref> Med osmanskim osvajanjem Albanije v poznem 15. stoletju so albanski Toski, ki so prispeli v južno Italijo, nosili fustanello, kar jih je razlikovalo od albanskih Gegov, ki so nosili tesne hlače. V 19. stoletju je britanski popotnik John Cam Hobhouse na območju sodobne južne Albanije in severnega grškega [[Epir]]a opazil, da se je med potovanjem iz grško govorečega območja (regija južno od Delvinakija) v albansko govoreče območje (v smeri Gjirokastër) in okolici), poleg različnih jezikov zgodila tudi menjava oblačil. Tisti, ki govorijo albansko, so nosili srajco in kilt Kamisa, medtem ko so govorci grščine nosili volnene hlače. Albanska fustanella je bila med balkanskimi narodi zelo priljubljena, posnemala pa so jo številna druga ljudstva. Širjenje albanske fustanelle med drugimi sosednjimi ljudstvi, kot so Grki in Turki, so dokumentirali takratni zgodovinarji.{{sfn|Mesi|2019|p=47}}
[[File:Lord Byron in Albanian Dress by Phillips, 1813.jpg|thumb|upright|left|''[[George Noel Gordon Byron|Lord Byron]] v albanski obleki'', ki ga je leta 1813 naslikal Thomas Phillips. Dvorec Venizelos, Atene (rezidenca britanskega veleposlanika).]]

Drugi britanski popotniki v regiji, kot je [[George Noel Gordon Byron|lord Byron]], so slavili albansko nošo in jo opisali kot »najveličastnejšo na svetu, sestavljeno iz dolgega, belega kilta, zlato obdelanega ogrinjala, škrlatne žametne zlato čipkaste jakne in srebrnega plašča, pištole in bodala«. <ref>{{harvnb|Athanassoglou-Kallmyer|1983|pp=487–488}}</ref>. V letih 1848–1849 je britanski slikar Edward Lear, ki je potoval po območju sodobne Albanije, opazil, da je fustanella za Albance značilna narodna noša.<ref>{{harvnb|Koço|2015|p=17}}</ref> Medtem ko so v 19. stoletju vaške skupine Malësorë ali gorjaci plemen Kelmend, Beriša, Šala in Hoti med moškimi albanskimi Gegi nosili uporabo fustanelle čez oprijete hlače ''tirq''. Pridržali so uporabo fustanelle za elito ob pomembnih in formalnih priložnostih, kot so reševanje sporov, volitve lokalnih plemenskih predstavnikov in izjave zvestobe. Sredi 19. stoletja so albanski gverilski borci opustili turške hlače in začeli nositi kilt, podoben fustanelli grških Evzonov. V 1920-ih je fustanella začela izhajati iz mode med Toski, ki so jo zamenjali z oblačili v zahodnem slogu, ki so jih izdelali lokalni krojači.<ref name="Tomes44">{{harvnb|Tomes|2011|p=44}}</ref>
[[File:Jean-leon gerome arnaut fumant.jpg|thumb|upright|Arnaut (turško za albansko) Kajenje, Jean-Léon Gérôme, 1865.]]

Albanska fustanella ima okoli šestdeset gub ali običajno zmerno število.<ref name="Konitza85–86">{{harvnb|Konitza|1957|pp=85–86}}.</ref> Izdelana je iz težkega doma tkanega [[lan|lanenega]] blaga. Zgodovinsko gledano je bilo krilo dovolj dolgo, da je pokrivalo celotno stegno (vključno s kolenom), izpostavljen je bil le spodnji del noge. Običajno so jo nosili bogati Albanci, ki so ob strani izpostavili tudi okrašen [[jatagan]] in v pasu par pištol z dolgo vklesanimi srebrnimi ročaji. Splošna navada v Albaniji je bila, da se bela krila potopijo v stopljeno ovčjo maščobo z dvojnim namenom, da postanejo nepremočljiva in manj vidna na daljavo.<ref name="Konitza67">{{harvnb|Konitza|1957|p=67}}.</ref>  Običajno so to počeli orožniki (v Albanji imenovani ''trima''). Po odstranitvi iz kotla so krila obesili, da so se posušila, nato pa jih stisnili s hladnimi likalniki, da so nastale gube. Nato so imeli dolgo časa siv videz, vendar nikakor niso bili umazani. Jakna, ki je oblečena s fustanello v albanski noši, ima prost izrez za roko, ki omogoča prehod roke, rokavi, pritrjeni le na zgornjem delu ramen, pa so vrženi nazaj. Rokavov se običajno ne nosi, čeprav ima uporabnik možnost, da jih obleče. Obstajajo tri vrste obutve, ki dopolnjujejo fustanello: 
#''kundra'', črni čevlji s kovinsko zaponko, 
#''šolla'', sandali z usnjenimi tangicami, zavezanimi nekaj centimetrov nad gležnjem, 
#''opinga'', čevelj iz mehkega usnja, z obrnjenimi konicami, ki so, če so namenjeni otrokom, prevlečeni s pomponom iz črne ali rdeče volne.

Med grškim prebivalstvom v južni Albaniji se ''sigouni'', plašč brez rokavov iz debele bele volne, nosi preko fustanelle v regijah Dropull in Tepelenë.<ref>{{navedi knjigo|last1=Lada-Minōtou|first1=Maria|title=Greek Costumes: Collection of the National Historical Museum|date=1993|publisher=Historical and Ethnological Society of Greece|page=xxvii|url=https://books.google.com/books?id=1GmBAAAAMAAJ|quote=There are, however, examples where the sigouni is worn over a pleated skirt of the foustanela type, as at Dropoli and Tepeleni in Northern Epirus}}</ref> Leta 1914 so novoustanovljene grške oborožene sile Avtonomne republike Severni Epir (1913–1914) sestavljale vojaške enote, ki so nosile uniforme Evzonov.<ref>{{navedi knjigo|last1=Kaphetzopoulos|first1=Ioannis|last2=Flokas|first2=Charalambos|last3=Dima-Dimitriou|first3=Angeliki|title=The struggle for Northern Epirus|year=2000|publisher=Hellenic Army General Staff, Army History Directorate, Hellenic Army General Staff|isbn=9789607897404|url=https://books.google.com/books?id=KxlXAAAAYAAJ|language=en}}</ref>

=== Vlahi ===
{{multiple image
 | align = right

 | image1 = Vlach Shepherd.png
 | width1 = 120
 | caption1 = Vlaški pastir v tradicionalnih oblačilih, začetek 1900-ih, arhiv bratov Manaki.

 | image2 = Bosniangraves bosniska gravar februari 2007 stecak stecci3.jpg
 | width2 = 150
 | caption2  = Vlah v fustaneli, upodobljen na stećku iz 15. stoletja v Radimlji.
}}
Vlahi (tudi Aromuni) so vzhodnoromansko govoreči narod, ki živi v Albaniji, Bolgariji, Grčiji, Severni Makedoniji, Romuniji in Srbiji. Na aromunskih podeželskih območjih so se oblačila razlikovala od oblek mestnih prebivalcev. Oblika in barva oblačila, obseg pokrivala, oblika dragulja bi lahko kazali na kulturno pripadnost in bi lahko tudi pokazali, od kod prihajajo vaščani.<ref>Theodor Capidan, Românii nomazi; Studiu din viaţa Românilor din sudul Peninsulei Balcanice. Editura Institutului de Arte Grafice "Ardealul" , Cluj, 1927, pp. 265–271</ref> Uporabo fustanelle pri Aromunih lahko zasledimo vsaj do 15. stoletja, izjemne primere pa najdemo v aromskem s[[steček|tećku]] nekropole [[Radimlja]].

==== Bosna in Hercegovina ====
V [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] so fustanello nosili Aromuni, ki so bili registrirani v srednjem veku v teh deželah.<ref name="Karadzic">{{harvnb|Karadzic|1852|p=68}}</ref> Nekateri njihovi nagrobniki vsebujejo [[petroglif]]e s fustanellami. Aromuni v Bosni in Hercegovini so bili srbizirani in sčasoma so nekateri prešli v bogomilstvo in nazadnje v islam. Njihove nagrobnike je opisal Marian Wenzel.

=== Egipt ===
Precejšnje število albanskih stražarjev in [[janičar]]ske enote, ki so se naselile na bregovih [[Nil]]a v času zgodnje vladavine rodbine Mehmeda Alija, so bile znane po svoji razgibanosti, orožju in kostumih, zlasti po gubah njihovih tipičnih belih fustanell. Ti kostumi so igrali pomembno vlogo v slikah [[Jean-Léon Gérôme|Jean-Léona Gérôma]].<ref>{{navedi splet|last=Elsie|first=Robert|title=Jean-Léon Gérôme (1824–1904)|website=albanianart.net|url=http://www.albanianart.net/painting/gerome/}}</ref>

=== Grčija ===
[[File:12th century Greek Warrior Fustanella.JPG|thumb|left|300px|Delci sgrafitske keramike iz 12. stoletja, ki prikazujejo grške bojevnike, za katere se domneva, da so nosili fustanello, iz Korinta v Grčiji.<ref name="Morgan132–133">{{harvnb|Morgan|1942|pp=132–133}}: "Most of these men are warriors with long curling locks falling down their backs, clad in pleated tunics or chain mail with short pointed caps on their heads. They wield swords, and protect themselves with shields, either round or shaped like a pointed oval...The mace-bearer of No. 1275 is clad in chain mail with a heavy pleated fustanella worn about his hips. The importance of this latter piece is very considerable, for the details of the costume, often shown on Incised-Sgraffito figures, are very clear, and make it certain that the fustanella exists as an independent garment and is not an elaboration of the lower part of a tunic. It is consequently demonstrable that this characteristic garment of latter-day Greece was in common use as early as the twelfth century in Greek lands."</ref>]]
Po enem mnenju je bila fustanella že v 12. stoletju v običajni uporabi v grških deželah. Bizantinski bojevniki, zlasti Akritai, ki nosijo fustanello, so upodobljeni v sodobni [[bizantinska umetnost|bizantinski umetnosti]].<ref>{{harvnb|Notopoulos|1964|p=110: "These lines are triply valuable for they tell us (1) the early popularity of Akritas; (2) the existence of the source of the Grottaferrata by the twelfth century; (3) that Digenes wears kilts which appear in the Byzantine plates as the fustanella, the key for the identification of the warriors in the plates."}}</ref> Na bizantinski lončenini iz Grčije, Cipra in [[Herson]]a so prikazani bojevniki, ki nosijo orožje in težko nagubano fustanello. To potrjujejo tudi srednjeveške grške pesmi Akritov iz 12. stoletja; domneva se, da so [[iluminirani rokopis]]i pesmi iz 11. stoletja služili kot prototipi za poznejše upodobitve. Oblačilo je upodobljeno tudi na [[freska]]h iz zgodnjega 14. stoletja v cerkvi svetega Nikolaja Orphanosa v [[Solun]]u in cerkvi Svetega Križa Agiasmatskega na Cipru.[36] Nagubano fustanelo so nosili bizantinski akritiški bojevniki prvotno kot vojaško obleko in zdi se, da je bila rezervirana za pomembne ljudi. Pogosto so jo nosili v povezavi z loki, meči ali bojnimi sekirami in pogosto prikazani, pokriti s steznikom ali verižnim telovnikom. V osmanskem obdobju so fustanello nosile tudi grške gverilske skupine, kot so [[klefti]] in [[armatoli]].<ref>{{harvnb|Ethniko Historiko Mouseio (Greece), Maria Lada-Minōtou, I. K. Mazarakēs Ainian, Diana Gangadē, and Historikē kai Ethnologikē Hetaireia tēs Hellados|1993|p=xxx}}.</ref> Fustanella je bila primerno oblačilo za gverilske gorske enote. Prvič so fustanello kot del standardizirane vojaške uniforme nosili grški prostovoljci britanske vojske leta 1813.<ref>{{cite journal |last1=Badas |first1=Konstantina |title=Η Παράδοση στη Διαδικασία της Ιστορικής Διαπραγμάτευσης της Εθνικής και Τοπικής Ταυτότητας. Η Περίπτωση της "Φουστανέλας |journal=Ethnografia |date=1995 |volume=4 |page=138–139 |url=http://users.uoi.gr/gramisar/prosopiko/bada/Foustanella.pdf |access-date=12 May 2022 |quote=Με την αυστηρή πάντως τυπολογία μιας στρατιωτικής στολής εμφανίζεται το 1813 και χαρακτηρίζει τους Έλληνες εθελοντές του αγγλικού στρατού που δημιουργήθηκαν στη Ζάκυνθο}}</ref>

Po drugem mnenju naj bi bila fustanella prvotno albanska noša Toskov, ki je bila uvedena na grška ozemlja v osmanskem obdobju <ref name="Skafidas146">{{harvnb|Skafidas|2009|pp=146–147}}.</ref>, ki je pozneje postala del narodne noše Grčije kot posledica njihovega preseljevanja in naselitve v regiji. Med [[Grška osamosvojitvena vojna |grško osamosvojitveno vojno]] so odporniški borci prevzeli obleko albanskih vojakov, fustanella. V začetku 19. stoletja je priljubljenost noše med grškim prebivalstvom narasla. V tem obdobju po osamosvojitvi Grčije so deli grške družbe, kot so meščani, opustili svoja oblačila v turškem slogu in prevzeli fustanello, ki je simbolizirala solidarnost z novo grško demokracijo. Filhelensko navdušenje nad fustanello je preživelo poznavanje njenega albanskega izvora. Nato je postalo težko razlikovati fustanello kot oblačila moških Arvanitov od oblačil, ki jo je nosil širši deli grške družbe. Po besedah Helen Angelomatis-Tsougarakis je bila njena priljubljenost v Moreji ([[Peloponez]]) pripisana vplivu arvanitske skupnosti [[Hidra (otok)|Hidre]] in drugih albansko govorečih naselij na tem območju. Hidrioti pa niso mogli odigrati pomembne vloge pri njenem razvoju, saj niso nosili fustanelle, ampak podobne kostume kot ostali grški otočani. V drugih regijah Grčije so priljubljenost fustanelle pripisovali povišanju Albancev kot osmanskega vladajočega razreda, kot je bil Ali paša, napol neodvisni vladar pašaluka Janine. Na teh območjih je zaradi lahkega dizajna in vodljivosti v primerjavi z oblačili grških višjih slojev tiste dobe postalo modno med njimi pri sprejemanju fustanelle. Grški vaščani albanskega porekla so še naprej vsakodnevno nosili fustanello ali ''poukamiso'' (podolgovata srajca) vse do 20. stoletja.
[[File:Greek Fustanella - Vervena, Arcadia, Greece.jpg|thumb|250x250px|Starec v Arkadiji v Grčiji.]]
[[File:Sarakatsani Western Macedonia 1935.jpg|thumb|250x250px|Sarakacani v Zahodni Makedoniji, Grčija, 1935.|left]]

Fustanella, ki so jo nosili Roumelioti (Grki gorske notranjosti), je bila različica, izbrana za narodno nošo Grčije v začetku 19. stoletja.<ref>{{harvnb|Beller|Leerssen|2007|p=168}}.</ref> Od Roumeliotov so fustanello nosili nomadski grško govoreči pastirji Sarakatsani. Vlahi, latinsko govoreči narod, ki je živel v Grčiji, so prav tako nosili fustanello. V času vladavine kralja [[Oton Grški|Otona I.]] (1832–1862) so fustanello sprejeli kralj, kraljevi dvor in vojska, medtem ko je postala službena uniforma, ki so jo morali nositi vladni uradniki tudi v tujini.<ref name="Maxwell172">{{harvnb|Maxwell|2014|pp=172}}</ref> Glede na geografsko razširjenost fustanella nikoli ni postala del oblačil na egejskih otokih, medtem ko so jo na Kreti povezovali z junaki grške osamosvojitvene vojne (1821) v lokalnih gledaliških uprizoritvah in le redko kot vladna uniforma. Moški grške predsedniške garde, ustanovljene leta 1868, nosijo fustanello kot del svoje uradne obleke.<ref name=Papaloizos>{{navedi knjigo |last1=Papaloizos |first1=Theodore C. |title=Modern Greek: Nea ellenika |date=2009 |publisher=Papaloizos Pub: Greek123 |isbn=978-0-932416-02-5 |page=107 |url=https://books.google.com/books?id=rj0UvMokK7AC&pg=PA107 |language=en}}</ref> Do poznega 19. stoletja je priljubljenost fustanelle v Grčiji začela bledeti, ko so bila uvedena oblačila v zahodnem slogu.

Film fustanella (ali drama fustanella) je bil priljubljen žanr v grški kinematografiji od 1930-ih do 1960-ih.<ref>{{navedi knjigo|last1=Karalis|first1=Vrasidas|title=History of Greek Cinema|year=2012|publisher=A&C Black|isbn=9781441194473|page=23|url=https://books.google.com/books?id=328oUbR8iT0C&pg=PA23|language=en}}</ref> Ta [[žanr]] je bil poudarjen na upodobitvah podeželske Grčije in je bil osredotočen na razlike med podeželsko in mestno Grčijo. Na splošno je ponujal idealizirano upodobitev grške vasi, kjer je bila tipična podoba fustanella. V Grčiji je oblačilo danes [[relikt]] preteklega obdobja, s katerim se večina pripadnikov mlajših generacij ne poistoveti.

Grška fustanella se od albanske razlikuje po tem, da ima prvo oblačilo večje število gub. Na primer, ''Ženinov plašč'', ki so ga nosili po okrožjih Atike in Beocije, je bila vrsta grške fustanelle, edinstvena po svojih 200 gubah; nevesta bi jo kupila kot poročno darilo svojemu ženinu (če bi si lahko privoščila oblačilo). Fustanella se nosi z ''yileki'' (bolero), ''mendani'' (telovnik) in ''fermeli'' (plašč brez rokavov). ''Selachi'' (usnjeni pas) z zlatimi ali srebrnimi vezeninami se nosi okoli pasu preko fustanelle, v katero so armatoloji in klefti položili svoje roke.<ref>{{harvnb|Smithsonian Institution|Mouseio Benakē|1959|p=8}}</ref>

V 18. in zgodnjem 19. stoletju so krila visela pod koleni, rob oblačila pa je bil zbran skupaj s podvezicami, medtem ko je bil zataknjen v škornje, da je ustvaril učinek "bluze". Kasneje, v času bavarskega regentstva, so bila krila skrajšana, da so ustvarili nekakšne zračne hlače, ki so se ustavljale nad koleni; to oblačilo je bilo nošeno z žabami in bodisi s čevlji ali z okrasnimi cokli. To je kostum, ki ga nosijo Evzoni, lahke gorske čete helenske vojske. Danes ga še vedno nosi slavnostna predsedniška garda.

=== Italija ===
[[File:Achille Deveria Albanian Family in Calabria.jpg|thumb|150px|Albanska družina v Kalabriji, ok. 1840.]]
Fustanella je bila med Arbëreshë v uporabi od njihovega prihoda v Italijo.{{sfn|Gjergji|2000|p=182}} V 18. stoletju so ga nosile čete albanskega polka v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]].{{sfn|Romagnoli|2010|p=68}} Fustanella je bila simbol gospodarskega bogastva med ljudmi Arbëreshë. Med praznovanji jo nosijo moški Arbëreshë.

=== Makedonija ===
V Makedoniji so fustanello nosili v regijah Azot, Babuna, Gevgelija, južni del Južne Morave, Ovče Pole, Prespansko jezero, Skopska Blatija in Tikveš. Na tem območju je znana kot ''fustan'', ''ajta'' ali ''toska''. Uporabo izraza ''toska'' bi lahko pripisali hipotezi, da je bila noša v določene regije znotraj Makedonije uvedena kot kulturna izposojenost od Albancev iz Toskërije (podregija južne Albanije).

=== Meglenski Vlahi ===
Meglenski Vlahi, druga vzhodnoromansko govoreča skupina, ki živi v Grčiji in Severni Makedoniji, prav tako nosijo fustanelle.

=== Moldavija in Vlaška ===
V 18. in 19. stoletju so številni tuji popotniki zabeležili, da so bili telesni stražarji knežjih dvorov Moldavije in Vlaške oblečeni z albansko fustanello.{{sfn|Mesi|2019|p=47}}

=== Združene države Amerike ===
V Združenih državah je fustanella identificirana z albansko in grško populacijo. Pogosto jo je mogoče videti na albanskih in grških ljudskih festivalih in paradah po vsej državi.

== Ime ==
Beseda izhaja iz italijanskega ''fustagno'' 'fustian' in ''-ella'' (pomanjševalnica), tkanine, iz katere so bile izdelane najzgodnejše fustanelle. To pa izhaja iz srednjeveškega latinskega ''fūstāneum'', morda pomanjšane oblike ''fustis'', 'lesena palica'. Drugi avtorji menijo, da je to kalk grškega ''xilina'' (''ξύλινο''), dobesedno 'lesen', tj. bombaž;<ref>{{harvnb|Institute of Modern Greek Studies|1998}}.</ref> drugi domnevajo, da izhaja iz Fostata, predmestja Kaira, kjer so izdelovali tkanine. <ref>Oxford English Dictionary; {{harvnb|Babiniotis|1998}}.</ref>

=== Ime v različnih jezikih ===
Za primerjavo sta vključeni besedi za "krilo" in "obleka".
{|class="wikitable"
!Jezik
!Kratko krilo
!Krilo
!Obleka
|-
|[[albanščina]]
|fustanellë/fustanella
|fund
|fustan
|-
|[[aromunščina]]
| fustanelã
| fustã
| fustanã
|-
|[[bolgarščina]]
| фустанела<br>(fustanela)
| фуста<br>(fusta)
| фустан<br>(fustan)
|-
|[[grščina]]
|φουστανέλλα<br>(foustanélla)
|φούστα<br>(foústa)
|φουστάνι<br>(foustáni)
|-
|[[Italijanščina]]
|fustanella
|gonna
|
|-
|[[makedonščina]]
|фустан<br>(fustan)
|фустан<br>(fustan)
|фустан<br>(fustan)
|-
|[[meglenska vlaščina]]
|fustan
|
|fustan
|-
|[[Romunščina]]
|fustanelă
|fustă
|
|-
|[[Srbohrvaščina]]
|фустанела<br>fustanela
|фистан<br>fistan
|фистан<br>fistan
|-
|[[turščina]]
|
|
|fistan
|}

==Galerija==
<gallery>
File:BASA-1932K-1-426-5-Georgi Kasapcheto.jpg|Gheorghe (Ioryi) Mucitani, vodja prve aromunske skupine v Notranji makedonski revolucionarni organizaciji.
File:Greek and Arnaut 1862 Fustanella.jpg|Grk in Albanec v kostumu Fustanella, Rusija, 1862.
File:Ethnological section of the Museum of the Republic of North Macedonia.jpg|Makedonske noše v Muzeju Severne Makedonije v Skopju.
File:Fustanella Greek Costume 1835.JPG|Grški general kraljeve falange v popolni uniformi, 1835.
File:Spiridon louis.jpg|Spiridon Louis, olimpijski prvak v maratonu (1896).
File:Скотти - На карнавале в Венеции.jpg|''Na karnevalu v Benetkah'', slika Mikhaila Scottija.
File:Greek guard uniforms 1.jpg|častnik grške predsedniške garde, Atene.
File:Arnaut-in-Cairo.jpg|''Albanec v Kairu'', Jean-Léon Gérôme, ok. 1880.
File:Hamza Kazazi.jpg|Albanski voditelj Hamza Kazazi, fotografiran pribl. 1858.
File:Yannis Ramnalis-1.jpg|Črna fustanella, ki jo nosijo grški Makedonci.
File:Royal Guard of Albania.jpg|Kraljeva garda Albanije leta 1921.
File:Ilio voivoda.jpg|Ilyo Voyvoda je bil bolgarski makedonski revolucionar (1867).
File:Dupré - Warrior of Sellaida.jpg|''Souliote bojevnik'' Louisa Dupréja, 1820.
File:Greek guard uniforms 2.jpg|Častna straža na grobu neznanega vojaka, trg Syntagma, Atene, 2006.
File:EVZONES GROUP.JPG|Menjava straže na grobu neznanega vojaka, 2005.
File:Sarakatsani Thrace 1938.jpg|Sarakacani v Trakiji, 1938.
File:Haag Carl - Greek Warrior - Google Art Project.jpg|''Grški bojevnik'' Carla Haaga, 1861.
File:Jean-Léon Gérôme – Albanian Officer (Officier Arnaoute), 1894.jpg|''Albanski častnik'' Jean-Léona Gérômea, 1894.
</gallery>

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
{{refbegin|2}}
*{{navedi knjigo|last=Angelomatis-Tsougarakis|first=Helen|title=The Eve of the Greek Revival: British Travellers' Perceptions of Early Nineteenth-Century Greece|url=https://books.google.com/books?id=RrYOAAAAQAAJ|year=1990|location=New York and Oxford|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-03482-1}}
*{{cite journal|last=Athanassoglou-Kallmyer|first=Nina|title=Of Suliots, Arnauts, Albanians and Eugène Delacroix|jstor=881312|journal=The Burlington Magazine|volume=125|issue=965|year=1983|pages=487–490}} 
*{{navedi knjigo|last=Babiniotis|first=George D.|script-title=el:Λεξικό της Νέας Ελληνικής Γλώσσας|location=Athens|publisher=Kentro Leksikologias|year=1998|isbn=978-960-86190-0-5|url=https://books.google.com/books?id=qDIjQwAACAAJ|language=el}}
*{{navedi knjigo|last=Kukudēs|first=Asterios I.|title=The Vlachs: Metropolis and Diaspora|publisher=Zitros|year=2003}}
*{{navedi knjigo|last1=Beller|first1=Manfred|last2=Leerssen|first2=Joep|title=Imagology: The Cultural Construction and Literary Representation of National Characters: A Critical Survey|location=Amsterdam and New York|publisher=Rodopi|year=2007|isbn=978-90-420-2317-8|url=https://books.google.com/books?id=5Qh-HUwbtpwC}}
*{{cite journal|last1=Bialor|first1=Perry A.|title=Greek Ethnic Survival Under Ottoman Domination|year=2008|journal=Research Report 09: The Limits of Integration: Ethnicity and Nationalism in Modern Europe|location=Amherst, MA|publisher=University of Massachusetts|url=http://scholarworks.umass.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1002&context=anthro_res_rpt9}}
*{{navedi knjigo|last=Blumi|first=Isa|chapter=Undressing the Albanian: Finding Social History in Ottoman Material Cultures|pages=157–180|editor1-last=Faroqhi|editor1-first=Suraiya|editor2-last=Neumann|editor2-first=Christoph|title=Ottoman Costumes: From Textile to Identity|year=2004|location=Istanbul|publisher=Eren|url=https://books.google.com/books?id=IrCBAAAAMAAJ|isbn=978-975-6372-04-3}}
*{{navedi knjigo|last=De Rapper|first=Gilles|chapter=Better than Muslims, Not as Good as Greeks: Emigration as Experienced and Imagined by the Albanian Christians of Lunxhëri|pages=173–194|editor1-last=King|editor1-first=Russell|editor2-last=Mai|editor2-first=Nicola|editor3-last=Schwandner-Sievers|editor3-first=Stephanie|title=The New Albanian Migration|year=2005|location=Brighton-Portland|publisher=Sussex Academic|url=https://hal.archives-ouvertes.fr/halshs-00165725/document}}
*{{navedi knjigo|last=du Fresne|first=Charles|title=Glossarium ad Scriptores Mediae & Infimae Latinitatis (Volume 2)|location=Lutetiae Parisiorum|publisher=Ludovicum Billaine|year=1678|url=https://books.google.com/books?id=l-tKAAAAcAAJ}}
*{{navedi knjigo|author=Ethniko Historiko Mouseio (Greece), Maria Lada-Minōtou, I. K. Mazarakēs Ainian, Diana Gangadē, and Historikē kai Ethnologikē Hetaireia tēs Hellados|title=Greek Costumes: Collection of the National Historical Museum|location=Athens|publisher=Historical and Ethnological Society of Greece|year=1993}}
*{{navedi knjigo|last=Evans|first=Arthur|title=Ancient Illyria: An Archaeological Exploration|year=2006|orig-year=1886|location=New York and London|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-84511-167-0|url=https://books.google.com/books?id=3J96wSxMaeYC}}
*{{navedi knjigo|last=Forster|first=Edward Seymour|title=A Short History of Modern Greece: 1821–1956|year=1960|location=London|publisher=Methuen|url=https://books.google.com/books?id=He0ZAAAAIAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Fox|first=Lilla Margaret|title=Folk Costumes from Eastern Europe|location=London|publisher=Chatto & Windus (Random House)|year=1977|isbn=0-7011-5092-0|url=https://books.google.com/books?id=CZkKAQAAIAAJ}}
*{{cite journal|last=Gjergji|first=Andromaqi|title=Le costume albanais dans le contexte sud-est|journal=Studia Albanica|volume=33|publisher=Academy of Sciences of Albania|year=2000|url=https://books.google.com/books?id=3wEWAQAAMAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Gjergji|first=Andromaqi|title=Albanian Costumes through the Centuries: Origin, Types, Evolution|url=https://books.google.com/books?id=ss0SAQAAIAAJ|year=2004|location=Tirana|publisher=Mësonjëtorja|language=sq|isbn=978-99943-614-4-1}}
*{{navedi knjigo|last=Gerolymatos|first=Andre|title=The Balkan Wars: Conquest, Revolution, and Retribution from the Ottoman Era to the Twentieth Century and Beyond|year=2003|location=New York|publisher=Basic Books|isbn=978-0-465-02731-6|url=https://books.google.com/books?id=KJETvx1hrv0C}}
*{{cite journal|last=Hoti|first=Afrim|title=Enë me glazurë nga qyteti i Durrësit (shek. X-XV)/ Récipients à glaçure découverts à Durrës|journal=Iliria|year=1989 |volume=19|number=1|doi=10.3406/iliri.1989.1519|pages=213–240}}
*{{navedi knjigo|author=Institute of Modern Greek Studies|title=Λεξικό της Κοινής Νεοελληνικής|location=Thessalonica|publisher=Aristotelion Panepistimio Thessaloniki|year=1998|isbn=9789602310854|url=https://books.google.com/books?id=0aNiAAAAMAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Karadzic|first=Vuk|title=Srspski rjecnik|location=Bec|year=1852}} 
*{{navedi knjigo|editor-last=Kazhdan|editor-first=Alexander Petrovich|title=The Oxford Dictionary of Byzantium|url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|location=New York and Oxford|publisher=Oxford University Press|year=1991|isbn=0-19-504652-8}}
*{{navedi knjigo|last=Koço|first=Eno|title=Albanian Urban Lyric Song in the 1930s|year=2004|location=Lanham|publisher=Scarecrow Press|url=https://books.google.com/books?id=oWL2ZKPimKEC|isbn=978-0-8108-4890-0}}
*{{navedi knjigo|last=Koço|first=Eno|title=A Journey of the Vocal Iso(n)|year=2015|location=Newcastle upon Tyne|publisher=Cambridge Scholars Publishing|isbn=978-1-4438-7578-3|url=https://books.google.com/books?id=d5_zBgAAQBAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Konitza|first=Faik|title=Albania: The Rock Garden of Southeastern Europe, and other Essays|year=1957|location=Boston, MA|publisher=Vatra|url=https://books.google.com/books?id=4OYoQwAACAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Maxwell|first=Alexander|title=Patriots against fashion: Clothing and nationalism in Europe's age of revolutions|year=2014|location=Basingstoke|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-137-27713-8|url=https://books.google.com/books?id=JLpCBAAAQBAJ&q=Albanian+kilt&pg=PT114}}
*{{navedi knjigo|last=Mesi|first=Agron|chapter=The “Discovery” of Albanians and Their Culture from Western Europe|title=20th International Conference on Social Sciences Zurich, 6-7 September 2019|publisher=Revistia|year=2019|isbn=978-164669411-2|pages=42–58|url=https://books.revistia.com/files/proceedings/20th_ICSS_2019_Proceedings_Book_ISBN_9781646694112.pdf?v=4}}
*{{navedi knjigo|last=Morgan|first=Charles Hill|title=Corinth: The Byzantine Pottery|volume=11|location=Cambridge, MA|publisher=Published for the American School of Classical Studies at Athens, Harvard University Press|year=1942|isbn=9780876611111|oclc=36957616|url=https://books.google.com/books?id=0T5oAAAAMAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Nasse|first=George Nicholas|title=The Italo-Albanian Villages of Southern Italy|location=Washington, District of Columbia|publisher=National Academy of Sciences-National Research Council|year=1964|isbn=9780598204004|url=https://books.google.com/books?id=VjArAAAAYAAJ}}
*{{cite journal|last=Notopoulos|first=James A.|title=Akritan Ikonography on Byzantine Pottery|year=1964|jstor=147182|journal=[[Hesperia (journal)|Hesperia]]|volume=33|issue=2|pages=108–133|issn=0018-098X|doi=10.2307/147182|url=http://www.ascsa.edu.gr/pdf/uploads/hesperia/147182.pdf}}
*{{navedi knjigo|last=Romagnoli|first=Gianfranco|editor=Gianfranco Romagnoli|title=Miti e Cultura Arbëreshë|chapter=Il Reggimento Real Macedone|url=http://www.centrointernazionalestudisulmito.com/ebooks/albanesi.pdf|publisher=Centro Internazionale Studi sul Mito Delegazione Siciliana|location=Italy|language=it}}
*{{navedi knjigo|last=Skafidas|first=Michael|chapter=Fabricating Greekness: From Fustanella to the Glossy Page|pages=145–163|editor1-last=Paulicelli|editor1-first=Eugenia|editor2-last=Clark|editor2-first=Hazel|title=The Fabric of Cultures: Fashion, Identity, and Globalization|year=2009|location=New York and Oxford|publisher=Taylor & Francis (Routledge)|url=https://books.google.com/books?id=i6CmNSM290wC|isbn=978-0-415-77542-7}}
*{{navedi knjigo|author1=Smithsonian Institution|author2=Mouseio Benakē|title=Greek Costumes and Embroideries, from the Benaki Museum, Athens: An Exhibition Presented Under the Patronage of H.M. Queen Frederika of the Hellenes|location=Washington, District of Columbia|publisher=Smithsonian Institution|year=1959|url=https://books.google.com/books?id=k_g9AAAAYAAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=Snodgrass|first1=Mary Ellen|title=World Clothing and Fashion: An Encyclopedia of History, Culture, and Social Influence|year=2014|location=London and New York|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-45167-9|url=https://books.google.com/books?id=gO9nBwAAQBAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=St. Clair|first1=William|title=That Greece Might Still be Free: The Philhellenes in the War of Independence|year=1972|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|url=https://archive.org/details/thatgreecemights0000stcl|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last=Tomes|first=Jason|title=King Zog: Self-Made Monarch of Albania|year=2011|location=Stroud|publisher=The History Press|url=https://books.google.com/books?id=6jc7AwAAQBAJ&q=tailors&pg=PT55|isbn=9780752470870}}
*{{navedi knjigo|last=Trapuzzano|first=Camillo|title=Il costume femminile di Gizzeria|place=Lamezia Terme|publisher=Stampa Sud|year=2005}}
*{{cite journal|last=Verinis|first=James P.|title=Spiridon Loues, the Modern Foustanéla, and the Symbolic Power of Pallikariá at the 1896 Olympic Games|journal=Journal of Modern Greek Studies|volume=23|date=May 2005|pages=139–175|doi=10.1353/mgs.2005.0010|url=http://muse.jhu.edu/demo/journal_of_modern_greek_studies/v023/23.1verinis.pdf|issue=1|s2cid=146732138}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=December 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*{{cite journal|last=Weller|first=Charles Heald|title=The Cave at Vari. I. Description, Account of Excavation, and History|journal=American Journal of Archaeology|volume=7|number=3|year=1903|pages=263–288|doi=10.2307/496689|jstor=496689|s2cid=191368679|url=https://archive.org/stream/americanjourser207archuoft/americanjourser207archuoft_djvu.txt}}
*{{navedi knjigo|last=Welters|first=Lisa|chapter=Ethnicity in Greek dress|pages=53–77|editor1-last=Eicher|editor1-first=Joanne|title=Dress and ethnicity: Change across space and time|year=1995|location=Oxford|publisher=Berg Publishers|url=https://books.google.com/books?id=JKXpAAAAMAAJ|isbn=978-0-85496-879-4}}
*{{cite journal|last=Wenzel|first=Marian|title=Bosnian and Herzegovinian Tombstones–Who Made Them and Why?|journal=Sudost-Forschungen|number=21|year=1962|pages=102–143}}
*{{navedi knjigo|last=Wolff|first=Robert Lee|title=The Balkans in our Time|year=1974|location=Cambridge, MA|publisher=Harvard University Press|isbn=9780674060517|url=https://books.google.com/books?id=VI5pAAAAMAAJ}}
*{{cite journal |last=Doğer |first=Lale |date=2004 |title=Bizans Dönemi Fantastik Kurgulu Betimleme Taşıyan Yeni bir Seramik Obje |url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/152328 |format=PDF |journal=Sanat Tarihi Dergisi |language=tr |volume=13 |issue=2 |pages=79–98 }}
*{{navedi knjigo |last=Vroom |first=Joanita |chapter=Human representations on Medieval Cypriot ceramics and beyond: The enigma of mysterious figures wrapped in riddles |title=Cypriot Medieval Ceramics: Reconsiderations and New Perspectives |date=2014 |isbn=978-9963-0-8133-2 |editor-last=Papanikola-Bakirtzi |editor-first=Demetra |editor-last2=Coureas |editor-first2=Nicholas |chapter-url=https://www.academia.edu/22538631 |pages=153–189 |language=en |chapter-format=PDF }}
*{{navedi knjigo |last1=Tracey-Miller |first1=Caitlin |editor-last2=Strauss |editor-first2=Mitchell D. |url=https://books.google.com/books?id=tiEvBQAAQBAJ |chapter=Fustanella |title=Ethnic Dress in the United States: A Cultural Encyclopedia |last2=Strauss |first2=Mitchell D. |date=2014 |publisher=Rowman & Littlefield |isbn=978-0-7591-2150-8 |editor-last=Lynch |editor-first=Annette |pages=126–128 |language=en }}
{{refend|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Fustanella}}
* [http://dictionary.reference.com/browse/fustanella Dictionary.com – "Fustanella"]
*[https://web.archive.org/web/20060515153424/http://library.thinkquest.org/04oct/01181/the_new_state.htm The Fustanella in Greece] 

[[Kategorija:Albanska kultura]]
[[Kategorija:Grška kultura]]
[[Kategorija:Bolgarska kultura]]
[[Kategorija:Makedonska kultura]]
[[Kategorija: Državni simboli Albanije]]
[[Kategorija:Oblačenje]]