Franz Glaser

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Franz Glaser
Rojstvo6. september 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (68 let)
Linz[1]
BivališčeAvstrija
Področjaarheologija
UstanoveKoroški deželni muzej
Alma materUniverza na Dunaju

Franz Glaser, avstrijski arheolog in univerzitetni profesor, * 16. september 1950, Linz, Avstrija.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Klasično arheologijo in antično numizmatiko je študiral na Dunaju, kjer je promoviral 1976. Od 1977 je kustos v Koroškem deželnem muzeju v Celovcu, kjer je ravnateljev namestnik in vodja rimskega muzeja Teurnia. Vodil je številna izkopavanja in napisal o tem številne prispevke – nekatere tudi v slovenščini. Najpomembnejše je njegovo odkritje odlomka marmorne plošče z nagrobnim napisom vojvoda Domicijana v Millstattu, ki dokazuje, da je bil pozabljeni karantanski knez in nekdanji deželni zavetnik Karantanije in Koroške zgodovinska osebnost iż časa cesarja Karla Velikega (glej sliko!).[2]

Leta 1989 se je habilitiral univerzi v Innsbrucku, kjer je od 1996 izredni profesor. Kot predavatelj je gostoval tudi na Dunaju, v Gradcu, v Ljubljani in marsikod drugod.[3]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Antike Brunnenbauten (ΚΡΗΝΑΙ) in Griechenland. Wien 1983 (Denkschriften der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, phil.-hist. Klasse, 161).
  • Das frühchristliche Pilgerheiligtum auf dem Hemmaberg. Verlag des Geschichtsvereins für Kärnten, Klagenfurt 1991 (Aus Forschung und Kunst Band 26).
  • Teurnia: Römerstadt und Bischofssitz: ein Führer zu den Ausgrabungen und zum Museum in St. Peter in Holz sowie zu den Fundorten im Stadtgebiet von Teurnia. Klagenfurt 1983, Neuauflage 1992.
  • Frühchristliche Denkmäler in Kärnten: ein Führer. Klagenfurt 1996.
  • Die Skulpturen des Stadtgebietes von Teurnia. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien 1997 (Corpus Signorum Imperii Romani: Österreich: Band II, Fasz. 6).

Priznanja[uredi | uredi kodo]

  • Avstrijski častni križ za znanost in raziskovanje I. reda
  • Papeško odlikovanje »Vitez reda svetega papeža Silvestra«

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]