Frančiškanski samostan v Konjicu
| Frančiškanski samostan v Konjicu | |
|---|---|
| Cerkev sv. Janeza Krstnika | |
 | |
  Frančiškanski samostan v Konjicu | |
| 43°39′42″N 17°57′29″E / 43.66167°N 17.95806°E | |
| Kraj | Konjic |
| Država | Bosna in Hercegovina |
| Verska skupnost | Janez Krstnik |
| Arhitektura | |
| Arhitekt | Josip Vancaš |
| Slog | neoromanika |
| Začetek gradnje | 1895 |
| Konec gradnje | 1919 (zvonik) |
| Lastnosti | |
| Dolžina | 40 m |
| Širina | 10 m |
| Št. zvonikov | 1 |
Samostan Konjic je frančiškanski samostan v Mostarsko-duvanjski škofiji v Konjicu v Bosni in Hercegovini. Na seji v Sarajevu od 16. do 22. maja 2006 je bil razglašen za narodni spomenik Bosne in Hercegovine. Odločitev je sprejela Komisija v sestavi: Zeynep Ahunbay, Amra Hadžimuhamedović (predsednica), Dubravko Lovrenović, Ljiljana Ševo in Tina Wik.[1] Narodni spomenik sestavljajo: samostanska cerkev sv. Janeza Krstnika, samostanska stavba, trije pomožni objekti (verski prostori) in premična dediščina, ki jo sestavljajo: zbirka slik (25), zbirka skulptur (3), zbirka predmetov iz kovine (4), zbirka stare knjige (3), zbirka tekstilnih izdelkov (2).
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Cerkve sv. Janeza Krstnika je bila zgrajena po fazah v obdobju 1895-1919, po projektu arhitekta Josipa Vancaša. Med dolgoletno gradnjo je prišlo do delnega odstopanja od projekta.
Stavba današnjega samostana je bila zgrajena v letih 1939-40. letih, a tudi naslednjih deset let v njej niso živeli bratje. Leta 1970 je bil razglašen za samostan.
Samostan in cerkev dopolnjujejo in povezujejo v eno arhitekturno enoto veroučne sobe: tri velike okrašene dvorane, zgrajene leta 1969.
Med drugo svetovno vojno je cerkev močno trpela, a so jo nato večkrat prezidali. Med vojno 1992-9 sta cerkev in samostansko poslopje utrpela precejšnjo škodo. Po letu 1995 sta bili ponovno obnovljeni.
Opis
[uredi | uredi kodo]Po svojih slogovnih determinantah sodi v historicizem in ima značilnosti neoromanike. Tlorisno predstavlja ta stavba enoladijsko obokano baziliko v izmeri 40,00 x 10,00 m, s polkrožno oltarno apsido. V dispozicijskem smislu ima: narteks, ladjo, prezbiterij s polkrožno osnovo in pevsko galerijo nad narteksom. Galerija je na sprednji strani obdana s polno parapetno ograjo.
Stranske fasade cerkve so neokrašene, ometane in belo pobarvane. Plastičnost teh fasad je dosežena s poudarkom na vertikalni in horizontalni delitvi. Bogatejša je le glavna vhodna fasada cerkve s kamnitim pročeljem, poudarjenimi vogalnimi kamnitimi elementi in okenskimi okvirji. Celoten prostor vhodne fasade navpično lahko razdelimo na štiri nivoje. Vse ravni so razdeljene s poudarjenimi venci.
Samostan je preprosta enonadstropna stavba, pokrita s streho, s strešniki kot kritino. Ometane in modro poslikane fasade so izdelane brez dekoracij. Edina dinamika fasadnih površin so v dveh vrstah razporejena pravokotna okna s poudarjenimi okenskimi okvirji, izpostavljeni iz ravnine fasade. Dosežena je vertikalna razčlenitev fasade: s strešnim vencem, plitvim kordonskim vencem, ki poudari etažno višino med etažami, in kamnitim podnožjem, ki sega po celotnem objektu.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Samostan u Konjicu«. Komisija za očuvanje nacionalnih spomenika Bosne i Hercegovine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. januarja 2022. Pridobljeno 15. oktobra 2018.