Ferruccio Busoni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ferruccio Busoni
Portret
Rojstvo1. april 1866({{padleft:1866|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][2][…]
Empoli
Smrt27. julij 1924({{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…] (58 let)
Berlin[4]
DržavljanstvoFlag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
Poklicskladatelj, pianist, dirigent, muzikolog, glasbeni učitelj, pisatelj, glasbeni teoretik
PodpisFerruccio Busoni firma.svg

Ferruccio (Dante Michelangelo Benvenuto) Busoni, italijanski pianist, skladatelj, dirigent in pedagog, * 1. april 1866, Empoli pri Firencah, † 27. julij 1924, Berlin.

Busoni je bil sin italijanskega virtuoza na klarinetu in nemške pianistke[5]. Pri desetih letih je kot pianist, skladatelj in improvizator debitiral na koncertnem odru in veljal za čudežnega otroka. Leta 1881 (pri 15. letih) se je vpisal na konservatorij Accademia Filarmonica v Bologni. Leta 1886 je odšel na študij v Leipzig, od leta 1888 pa je študiral klavir na konservatoriju v Helsinkih, nato v Moskvi (1890-1891) in Bostonu (1891-1894). Med 1. svetovno vojno je živel v izgnanstvu v Zürichu. Od leta 1920 do svoje smrti je poučeval mojstrske razrede kompozicije na berlinski akademiji Akademie der Künste. Do smrti je stanoval v predelu Berlin-Schöneberg (Viktoria-Luise-Platz 11), kjer danes tudi stoji spominska plošča.

Busoni je izdal kompletni klavirski zbirki del Johanna Sebastiana Bacha in Franza Liszta. V svoji knjigi Entwurf einer neuen Ästhetik der Tonkunst (1907) je opisal tedaj nove tonovske načine, tonske sisteme in prve možnosti elektronske produkcije zvoka.

V spomin Ferruccia Busonija je poimenovano vsakoletno pianistično tekmovanje, ki poteka že od leta 1949 v Bolzanu (Italija). Ena najbolj znanih prvonagrajenk je pianistka Martha Argerich (nagrado je prejela leta 1957). Busonijeva nagrada je tudi nagrada s področja kompozicije, ki jo podeljuje Akademija umetnosti v Berlinu.

Dela (izbor)[uredi | uredi kodo]

Busoni za klavirjem
  • Violinski koncert, D-dur op. 35a (UA: Berlin 1897)
  • Koncert za klavir in orkester op. 39 (UA: Berlin 1904)
  • Fantasia Contrappuntistica (komponirana na teme štiriglasne fuge iz Bachove Kunst der Fuge
  • Berceuse élégiaque op. 42 (UA: New York 1911)
  • Nocturne symphonique op. 43 (UA: Berlin 1914)
  • Indijanska fantazija za klavir in orkester op. 44 (UA: Berlin 1914)
  • Arlecchino oder Die Fenster, opera (UA: Zürich 1917)
  • Dve kontrapunktični etudi po J. S. Bachu (UA: 1917)
  • Concertino za klarinet in mali orkester op. 48 (UA: Zürich 1918)
  • Divertimento za flavto in orkester op. 52 (UA: Berlin 1921)
  • Doktor Faust, opera; dokončal jo je Philipp Jarnach (UA: Dresden 1925)

Tematsko in kronološko je seznam Busonijevih del uredil Jürgen Kindermann. Zbrana so v katalogu Kindermannverzeichnis oziroma Busoni-Verzeichnis.

Znani učenci[uredi | uredi kodo]

Busonijev grob v Berlinu.

Med njegove študente sodijo:

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. Record #118518011 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. Jean-Pierre Thiollet, 88 notes pour piano solo, Neva Editions, 2015, p.172. ISBN 978-2-3505-5192-0

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Informacije o Ferrucciu Busoniju
  • Antony Beaumont: Busoni the Composer. Indiana University Press, Bloomington 1985, ISBN 0-253-31270-1
  • Ferruccio Busoni: Entwurf einer neuen Ästhetik der Tonkunst, komentirana in posodobljena nova izdaja, ISBN 3-7959-0793-4
  • Ferruccio Busoni/José Vianna da Motta: Briefwechsel 1898-1921, Noetzel, Wilhelmshaven 2004, ISBN 3-7959-0833-7
  • Della Couling: Ferruccio Busoni: »A Musical Ishmael«, Scarecrow Press, Lanham 2005, ISBN 0-8108-5142-3
  • Edward J. Dent: Ferruccio Busoni: A Biography, Oxford University Press, Oxford 1933
  • Jürgen Kindermann: Thematisch-chronologisches Verzeichnis der musikalischen Werke von Ferruccio B. Busoni iz zbirke Studien zur Musikgeschichte des 19. Jahrhunderts, Bd. 19, Gustav Bosse, Regensburg 1980, ISBN 3-7649-2033-5
  • Marc-André Roberge: Ferruccio Busoni: A Bio-Bibliography, Greenwood Press, New York, Westport, Conn., London 1991, ISBN 0-313-25587-3
  • Larry Sitsky: Busoni and the Piano: The Works, the Writings, and the Recordings, Greenwood Press, New York, Westport, Conn., London 1986, ISBN 0-313-23671-2 1916 (Insel-Verlag, Band 200)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]