Pojdi na vsebino

Fenilhidrazin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fenilhidrazin[1][2]
Fenilhidrazin
3-D model fenilhidrazina
3-D model fenilhidrazina
3-D model fenilhidrazina
3-D model fenilhidrazina
Imena
IUPAC ime
Phenylhydrazine
Druga imena
Hidrazinbenzen
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.002.612
  • InChI=1S/C6H8N2/c7-8-6-4-2-1-3-5-6/h1-5,8H,7H2
    Key: HKOOXMFOFWEVGF-UHFFFAOYSA-N
  • InChI=1/C6H8N2/c7-8-6-4-2-1-3-5-6/h1-5,8H,7H2
    Key: HKOOXMFOFWEVGF-UHFFFAOYAN
  • NNc1ccccc1
Lastnosti
C6H8N2
Molska masa 108.14 g/mol
Videz brezbarvna tekočina, ob stiku z zrakom se obarva rdeče-rjavo
Gostota 1.0978 g/cm3
Tališče 19.5 °C
24 °C
Vrelišče 243.5 °C (razgradnja)
rahlo topljiv v vroči vodi
Nevarnosti
NFPA 704 (diamant ognja)
NFPA 704 four-colored diamondFlammability code 2: Must be moderately heated or exposed to relatively high ambient temperature before ignition can occur. Flash point between 38 and 93 °C (100 and 200 °F). E.g. diesel fuelHealth code 3: Short exposure could cause serious temporary or residual injury. E.g. chlorine gasReactivity code 3: Capable of detonation or explosive decomposition but requires a strong initiating source, must be heated under confinement before initiation, reacts explosively with water, or will detonate if severely shocked. E.g. hydrogen peroxideSpecial hazards (white): no code
2
3
3
Plamenišče 88 °C
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
188 mg/kg, oralno (podgana)
2610 mg/m3, inhalacija (podgana)
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Fenilhidrazin je kemična spojina zapisana s formulo C6H5NHNH2. V organski kemiji se lahko fenilhidrazin zapiše tudi v skrajšani obliki PhNHNH2.

Kemijske lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Fenilhidrazin tvori monoklinske prizme, katere se pri sobni temperaturi stalijo v olje. Olje se ob stiku z zrakom obarva rumene do temno rdeče barve.[1] Fenilhidrazin se meša z etanolom, dietil etrom, kloroformom in benzenom, ter je delno topen v vodi.

Priprava

[uredi | uredi kodo]

Fenilhidrazin je pripravljen z oksidacijo anilina z natrijevim nitritom, v prisotnosti vodikovega klorida pri čemer nastane diazonijeva sol. Diazonijeva sol se z uporabo natrijevega sulfita (Na2SO3) in prisotnostjo natrijevega hidroksida, nato reducira in tako tvori končen produkt - fenilhidrazin.[4]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Fenilhidrazin je bil prvi odkriti hidrazin. Odkril ga je nemški kemik Hermann Emil Fischer leta 1875.[5] Pripravil ga je z organsko redukcijo fenila diazonijeve soli, z uporabo sulfitnih (SO3) soli. Fischer je uporabil fenilhidrazin, zato da je lahko odkril značilnosti sladkorjev, prek oblikovanja hidrazonov s sladkorjem aldehida. Prav tako je v svojem prvem prispevku dokazal številne osnovne lastnosti za odkrivanje hidrazinov.

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Fenilhidrazin se uporablja za pripravo indole, ki so posredniki pri sintezi različnih barvil in farmacevtskih izdelkih.Fenilhidrazin se uporablja, tudi za tvorbo fenilhidrazonov naravnih mešanic preprostih sladkorjev. Tvorbo fenilnih hidrazonov nato lahko uporabimo za enostavno ločevanje različnih sladkorjev.[6] Spojino se lahko uporabi tudi za indukcijo akutne hemolitične anemije, v študijah ki preučujejo hematopoietčne sisteme.

Ugotovitve nevarnih lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Ob vdihovanju strupeno. Lahko povzroči zatekanje grla, kašljanje, oteženo dihanje, vrtoglavico, modrikasto kožo in omedlevico. Ob zaužitju lahko povzroči slabost z bruhanjem, vrtoglavico, omedlevico ter zlatenico. Če pride do stika s kožo, se lahko pojavi kontaktni dermatitis ter preobčutljivost kože. Simptomi vključujejo rdečico, bolečino in opekline. V primeru stika z očmi, tekočina in njeni hlapi uničujejo očesno tkivo. Pri kronični izpostavljenosti lahko pride do različnih krvnih učinkov, ter do poškodb ledvic in jeter. V vseh primerih izjemno strupeno.

Ukrepi za prvo pomoč

[uredi | uredi kodo]

Po vdihovanju je treba dovajati svež zrak, v primeru oteženega dihanja je treba dovajati kisik, če oseba ne diha nudimo umetno dihanje. Ob zaužitju nikakor ne smemo izsiliti bruhanja! Osebi, ki je snov zaužila mora zaužiti veliko vode. V primeru stika s kožo moramo spirati kožo z obilico vode,vsaj 15 minut pri tem pa odstraniti kontaminirano obleko in čevlje. V primeru stika z očmi moramo takoj pričeti z izpiranjem oči za vsaj 15 minut z obilico vode, pri tem občasno privzdigujemo veke. V vseh primerih je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Ukrepi ob požaru

[uredi | uredi kodo]

Ob stiku z močnimi oksidanti lahko pride do požara. Pri temperaturah nad plameniščem, lahko nastanejo eksplozivne mešanice hlapov in kisika. Za gašenje požara uporabimo alkoholno peno.

Ukrepi ob nezgodnih izpustih

[uredi | uredi kodo]

Ob nezgodnem izpustu je treba prezračiti prostor kjer je prišlo do uhajanja ali razlitja. Preprečiti dostop do mesta izpusta nepotrebnim in/ali nezavarovanim ljudem. Potrebno je odstraniti vse možne vire vžiga, razlito tekočino prekrijemo z nevnetljivim materialom. Snov ne smemo odplakniti v kanalizacijo.

Ravnanje z nevarno snovjo in skladiščenje

[uredi | uredi kodo]

Hranimo v tesno zaprti posodi, v hladnem, suhem in prezračenem prostoru. Zaščititi pred fizičnimi poškodbami. Snov je treba hraniti ločeno od reaktivnih, vnetljivih snovi in virov toplote. Potrebno je preprečiti izpostavljenost sončni svetlobi.

Nadzor nad izpostavljenostjo

[uredi | uredi kodo]

Za zaščito dihal, moramo ob intenzivnejšem ali daljšem izpostavljanju uporabiti dihalni aparat, ki je neodvisen od krožečega zraka, pri manjši izpostavljenosti zadostuje kvalitetna ventilacija vgrajena v prostoru. Za zaščito kože uporabimo neprepustna oblačila (čevlji, rokavice, laboratorijska halja) primerna za preprečitev kontakta s kožo. Za zaščito oči pa uporabimo zaščitna očala, ki dobro tesnijo ali obrazni ščit.

Fizikalne in kemijske lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Brezbarvna tekočina rahlo aromatičnega vonja, ki se ob stiku z zrakom obarva rdeče-rjavo. Rahlo topljiv v vroči vodi.

Obstojnost in reaktivnost

[uredi | uredi kodo]

Stabilen v običajnih pogojih uporabe in shranjevanja. Ob izpostavljenosti zraku ali sončni svetlobi se obarva rumeno-temno rdeče in tvori hemihidrate. Ob razkroju lahko nastanejo ogljikovi dioksidi in ogljikovi monoksidi.

Je nezdružljiv z močnimi oksidanti in svinčevim dioksidom.

Potrebno se je izogniti vročini, plamenom, virom vžiga ter nezdružljivim snovem.

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Merck Index, 11th Edition, 7264.
  2. »Pure component properties«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2007. Pridobljeno 15. januarja 2011.
  3. MSDS jtbaker
  4. Merck Index of Chemicals and Drugs, 9th ed. monograph 7098
  5. Fischer, E. "Ueber aromatische Hydrazinverbindungen" Ber. Dtsch. Chem. Ges., 1875, band 8, 589-594.
  6. Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. ISBN 0-02-418010-6.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]