Feliks Akvitanski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Frankovska kraljestva; Haribertova Akvitanija je pobarvana zeleno

Feliks Akvitanski je bil v 660. letih[1] patricij v merovinškem Frankovskem kraljestvu.[2] Njegov sedež je bil v Toulouseu.

Po pisanju Miracula sancti Martialis lemovicensis iz 10. stoletja je bil »plemič in slaven patricij iz Toulousea, ki je imel oblast nad vsemi mesti do Pirenejev in sprijenimi prebivalci Gaskonje«, se pravi Baski.[3][4] Feliks je bil verjetno prvi vojvoda Vojvodine Akvitanije, ki se je razvila iz kraljestva Hariberta II. v desetletjih po njegovi smrti leta 632, in Dagobertovim podjarmljenjem Baskov.[5] Feliks je kljub temu, da je bil na samem vrhu seznama delno neodvisnih vladarjev Akvitanije, izredno »skrivnosten«[5] in »nejasen«.[6]

Feliks je verjetno podpiral kralja Klotarja III. in njegovega majordoma Ebroina. Njegov patricijski položaj se ujema z obdobjem, ko je bil toulouški škof Klotarjev izbranec Erembert. Po Klotarjevi smrti leta 673 se je Erembert upokojil, kraljev naslednik, brat Hilderik II., pa je majordoma Ebroina odstavil.[7]

V tistem času je kljub temu, da je bil Feliks še na oblasti,[8] na lokalnem cerkvenem zboru v Bordeauxu predsedoval nek Lup, ki ga Miracula imenuje »prišlek«.[3] Dejstvo, da je cerkveni zbor potekal pod Hilderikom II., kaže na frankovsko suverenost nad Akvitanijo in Gaskonjo, ki se je po njegovi smrti leta 675 končala.[8] Na Lupa se pogosto gleda kot na Feliksovega varovanca, kateremu je kasneje pripadla Gaskonja, po Feliksovi smrti pa cela Akvitanija.[4] Lup je bil po drugi strani Ebroinov nasprotnik in morda Feliksov sovražnik, ki je uzurpiral oblast v Gaskonji.[7] Lup je vladal samo v južni Akvitaniji in poskušal svojo oblast razširiti tudi na severno Akvitanijo, vendar je medtem umrl. [5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Costambeys, Innes & MacLean 2011, str. 47.
  2. Lewis 1976, str. 388.
  3. 3,0 3,1 Nicolle 2008, str. 16.
  4. 4,0 4,1 James 1977, str. 14.
  5. 5,0 5,1 5,2 Lewis 1976, str. 400.
  6. Nicolle 2008, str. 20.
  7. 7,0 7,1 Wood 1994, str. 229, 237 in 282.
  8. 8,0 8,1 Higounet 1963, str. 20–21, 43 in 45.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Costambeys, Marios; Innes, Matthew; MacLean, Simon (2011). The Carolingian World. Cambridge Medieval Textbooks. Cambridge: Cambridge University Press. 
  • Higounet, Charles (1963). Bordeaux pendant le haut moyen âge. Bordeaux: Imprimeries Delmas. 
  • James, Edward (1977). The Merovingian Archaeology of South-West Gaul, Volume 1. BAR Supplementary Series 25. British Archaeological Reports. 
  • Lewis, Archibald R. (1976). "The Dukes in the Regnum Francorum, A.D. 550–751". Speculum 51 (3): 381–410. doi:10.2307/2851704. 
  • Nicolle, David (2008). Poitiers AD 732: Charles Martel Turns the Islamic Tide. Campaign Series 190. Osprey Publishing. 
  • Wood, Ian N. (1994). The Merovingian Kingdoms, 450–751. London: Longman.