Făgăraș (gorovje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gorovje Făgăraș
Munții Făgăraș
madžarsko Fogaras hegység
Muntii Fagarasului, harta turistica si a reliefului.jpg
Topografski zemljevid
Najvišja točka
Vrh Moldoveanu
Nadmorska višina 2.544 m
Geografija
Država Romunija
Geologija
Orogeneza alpiska orogeneza
Obdobje večinoma trias
Ferata Zmeilor

Gorovje Făgăraș (romunsko: Munții Făgărașului [munt͡siː fəɡəraʃuluj], madžarsko Fogaras hegység [foɡɒrɒʃ hɛɟʃeːɡ]) so najvišje gore Južnih Karpatov v Romuniji. Najvišji vrhovi so:

  • Moldoveanu 2544 m
  • Negoiu 2535 m
  • Viștea Mare 2527 m
  • Lespezi 2516 m
  • Cornul Călțunului 2510 m
  • Vânătoarea lui Buteanu 2507 m
  • Hârtopul Darei 2506 m
  • Dara 2501 m
  • Scărișoara Mare 2495 m
  • Mușetescu 2495 m
  • Capra 2494 m
  • Roșu 2489 m
  • Negoiu Mic 2485 m
  • Podragu 2482 m
  • Urlea 2473 m

Na severu mejijo na kotlino Făgăraș, skozi katero teče reka Olt, na zahodu pa je dolina Olt (Valea Oltului). Večina ljudi, ki želijo priti na Moldoveanu, začnejo pot iz mesta Victoria in drugih območjih, kot so Arpasu de Jos, Porumbacu de Jos in Avrig. Kljub svojemu imenu se kraj Făgăraș nahaja 20 km severno in ni najbližje mesto v gorskem območju. Drugi pomembni mesti sta Brașov in Sibiu. [1]

Gorska cesta, imenovana Transfăgărășan, prečka pogorje Făgăraș in je običajno odprta le med junijem in septembrom zaradi neugodnih vremenskih razmer v preostanku leta.

V gorovju je veliko ledeniških jezer; Bâlea (2034 m, 46 508 m2, globina 11,35 m) je največje jezero. Najvišje jezero je v ledeniški dolini Hărtopul Leaotei. Najgloblje ledeniško jezero je Podragu (2140 m, 28.550 m2 globine 15,5 m). Druga jezera so: Urlea (2170 m, 20.150 m2), Capra (2230 m, 18.340 m2).

Făgăraș so zelo priljubljena pohodniška, treking in smučarska destinacija v Romuniji. V bližini Negoiu in v osrednjem delu skupine je skalnata narava gore in glavna grebenska pot, kjer so tehnične težave in izpostavljenost precejšnje. Težji del poti je Trije koraki od smrti, ki vodi po glavnem grebenu. Izziv je tudi pot Negoiu - Strunga Dracului. Najtežji del je greben Custura Sărății med Şerboto (2331 m) in prelazom Saua Cleopatrei (2355 m). Pot je e delno zavarovana z jeklenico.

Položaj[uredi | uredi kodo]

V srcu Romunije 45°35′N 24°45′E / 45.583°N 24.750°E / 45.583; 24.750.

Panoramski pogled iz mesta Sibiu

Geologija[uredi | uredi kodo]

Gorovje Făgăraș sestavljajo metamorfne kamnine, imenovane kristalni skrilavec. Splošna porazdelitev različnih vrst kamnin je v vzhodno-zahodnih pasovih. Najbolj južni del so iz gnajsa: trda kamnina, v kateri se beli trakovi kremena in glinenca menjajo s temnimi črnimi trakovi. Te gube lahko izvirajo iz doline Olt do Robeşti skozi vas Cumpăna ob Argeșu (kjer jim pravijo tudi "Cumpăna gnajsi") in nato prekrijejo goro Oticu (ki združuje vrh Brătilei z vrhom Iezer) kraj, imenovan Creminova solza. Dalje na vzhod sledijo južnemu pobočju Dambovice, nato prečno in skozi planino Lerescu dosežejo dolino Bârsei pri Rudăriți, od koder gredo proti severovzhodu do Holbava. [2]. Severno od tega traku so gnajsi pomešani s sljudo in včasih delčki temno rdečkastega granit.

Izmenično s temi sljudami, ki zavzema celoten greben, se predvsem v zahodnem delu Făgărașa, pojavijo amfiboliti in apnenec (npr. Fereastra Zmeilor, Valea Moașa Sebeșului, Piatra Albă, Muntele Albota, Valea Brezcioarei).

Zadnje območje, najbolj severno, je del severnega pobočja gorskega masiva. Tu so manj metamorfizirane kamnine in sicer srebrn ali zelen skrilavec, z manj izrazitim sijajem. Na tem področju so prepletanja z apnencem precej redkejša.

Kristalni blok gorovja Făgăraș se je začel dvigati nad okoliško pokrajino na začetku terciara. Kot celotna veriga Karpatov, je do dviga prišlo v treh zaporednih fazah (v eocenu, miocenu in pliocenu). Ob vsaki od teh faz je erozije ustvarila planote, ki jih še danes prepoznamo v obliki skoraj ravnih površin, razdeljenih z dolinami (na primer, na vrhu Brătilei in Comisul). [3].

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Vorhees, M. (2009). Eastern Europe. Lonely Planet. str. 705. ISBN 9781741048544. Pridobljeno dne 2015-02-26. 
  2. ^ După ing. R. Dumitrescu și geolog M. Bleahu, in Ovidiu Manițiu, Făgărașul, Editura de cultură fizică și sport, 1963, p. 10.
  3. ^ Ovidiu Manițiu, Făgărașul, Editura de cultură fizică și sport, 1963, p. 11.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]