Pojdi na vsebino

Eruvin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Eruvin (hebrejsko ערובין, mešanje, združevanje) je druga razprava v Moedu, drugem delu (redu) Mišne, ki obravnava različna vrste eruvov (hebrejsko עירוב, zmes).

Da bi sebi in sonarodnjakom olajšali življenje, ki so ga otežili s halaškimi predpisi o soboti, so si talmudski modreci izmislili tri pravne fikcije, ki jih obravnava razprava Eruvin:

  • eruvē hacerōt - združitev dvorišča
  • šitufē mavoōt - združitev prehoda
  • eruve t'humīn - združitev meja[1]

Eruv je omogočil Judom prenašanje na primer hišnih ključev, robcev, zdravil ali dojenčkov. Za prenašanje se lahko uporablja krošnja in palica. Eruv nima posebnega vpliva na življenje ljudi z omejeno mobilnostjo in tiste, ki skrbijo za dojenčke in majhne otroke.

Zgradba

[uredi | uredi kodo]

Razprava vsebuje deset poglavij. V Babilonskem Talmudu obsega 104 strani, v Jeruzalemskem pa 65 strani.

Nslovi poglavij in število mišen v posameznem poglavju:

  1. מָבוֹי (mavoi, Globina): 10
  2. עוֹשִׂין פַּסִּין (osin pasin, Naredite pasin): 6
  3. בַּכֹּל מְעָרְבִין (bacol me'arvin, Vse v vsem): 9
  4. מִי שֶׁהוֹצִיאוּהוּ (mi shehotsi'uhu, Kdo ga je pripeljal): 11
  5. כֵּיצַד מְעַבְּרִין (ketsad me'abrin, Kot pastir): 9
  6. הַדָּר (hadar): 10
  7. חָלוֹן (halon): 11
  8. כֵּיצַד מִשְׁתַּתְּפִין (ketsad mishtatfin, Kot darilo): 11
  9. כָּל גָּגּוֹת (kol gagot, Vsaka streha): 4
  10. הַמּוֹצֵא תְּפִילִּין (hamotse tefilin, Odstranite tefilin): 15

Glavni predmeti

[uredi | uredi kodo]

Eruvē hacerōt

[uredi | uredi kodo]

Da bi obšli halaški predpis o prepovedi prenačanju kakršnega koli predmeta iz privatne domene (hiše) v javno domeno (dvorišče), ki je pripadalo več družinam, je bilo dovoljeno fiktivno pretvarjanje javne domene v zasebno z združevanjem vseh sosedov na dvorišču v eno družino. To se je doseglo s postavljanjem hlebca kruha ali katere koli druge jedi v eno od hiš, ki je imela izhod na dvorišče. Kruh ali druga jed se je pripravil v petek s skupnimi močmi vseh družin, hiša, kamor so ga postavili, pa je morala biti dostopna vsem sosedom.[1]

Eruv omogoča Judom prenašanje na primer hišnih ključev, robcev, zdravil ali dojenčkov. Za prenašanje se lahko uporablja krošnja in palica. Prisotnost ali odsotnost eruva nima posebnega vpliva na življenje ljudi z omejeno mobilnostjo in tiste, ki skrbijo za dojenčke in majhne otroke.

Šitufē mavoōt

[uredi | uredi kodo]

Šitufē mavoōt ali Šitūf mavōj je zelo podoben postopek, s katerim so se prehodi in ulice pretvorili iz javne v zasebno domeno. Sosedje so na predvečer šabata prehod ali ulico simbolično zaprli s hlodom, žico ali vrvjo in s tem omogočili, da so v soboto po tem delu mesta prenašali zasebne predmete.[1]

Eruve t'humīn

[uredi | uredi kodo]

Judovska Biblija predpisuje, da ne sme sedmi dan v tednu nihče zapustiti svojega mesta, se pravi naselja ali mesta v širšem smislu. Gibanje v okolici naselja je omejeno na 2000 vatlov širok pas, ki se v talmudski zakonodaji imenuje t'hūm šabāt (sobotna meja ali področje sobote). Gibanje dlje od te meje je v soboto prepovedano. Da bi si omogočil obhod posestva ali živine, je moral vsak, ki je nameraval to storiti, v petek zvečer v bližini mejne črte položiti nek užiten predmet, ki je predstavljal njegov eruv. Z njim je simbolično prestavil svoje prebivališče in dobil dovoljenje, da se od meje oddalji še 2000 vatlov.[1]

Erūv tavšilīn

[uredi | uredi kodo]

Erūv tavšilīn (mešanje kuhane hrane) se uporablja takrat, ko je v petek praznik, na katerega se po starozaveznih predpisih ne bi smelo kuhati hrane za soboto. Predpis se obide tako, da se jedi za soboto pripravijo že v četrtek, s čimer se fiktivno združita petek in sobota. Dovoljena je tudi olajšava, da se ob posebni molitvi pripravi samo simbolična količina sobotne hrane. Hrano pripravi mestni rabin za vse svoje vernike.[1]

Predpisi so obširni in zelo zapleteni, vendar so že v času, ko so nastali, pomenili veliko olajšanje v vsakdanjem življenju Judov. Hahadisti so nanje gledali kot na vrhunec modrosti in jih pripisali, komu drugemu kot kralju Salomonu.[1]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Eugen Weber: Talmud, Otokar Keršovani-Rijeka, Reka 1982, str. 50-51.